Poslanec SDS Andrej Hoivik je v državnem zboru predstavil kronologijo čiščenja “janšizma” iz javne RTV. Od referenduma, sporne vloge ustavnega sodišča, kadrovskih čistk, nesposobnosti vodenja in končno do zgodovinsko nizke gledanosti informativnih programov.
Uvodoma je spomnil, da ta mesec minevata natanko dve leti od tega, ko so volivci na referendumu podprli novelo zakona o RTV Slovenija. “Ta je bil posledica obljubljene depolitizacije javnega zavoda po nastopu vlade dr. Roberta Goloba, ki se je z vsemi silami zavzela za poseg v uredniško politiko javnega zavoda pod pretvezo čiščenja “janšizma” in je zato poleti 2022, ekspresno, po nujnem postopku, potrdila novelo zakona o RTV Slovenija,” je spomnil Hoivik.
Vladajoča koalicija je prepričevala volivce s t. i. “depolitizacijo” javnega zavoda, ki naj bi ga bilo potrebno osvoboditi stranke SDS. Spomnil je na podžigajočo retoriko predsednika vlade, zunanje ministrice in predsednice državnega zbora. S to retoriko so nadaljevali tudi po potrditvi novele zakona na referendumu. Predsednica DZ je denimo dejala, “da so veseli, ker bodo javno RTV rešili strankarskega političnega primeža, v katerem se je znašla”.
Leto dni po referendumu pa je predsednik vlade v oddaji Odmevi priznal skupni cilj, ki so ga imeli s tam zaposlenimi aktivističnimi novinarji: “In če kdo ve, veste to vi, tudi na RTV smo se zavezali vsi skupaj, da ga bomo očistili janšizma. In jaz vem, da vi natančno veste, kaj to pomeni.” Ob premierjevi izpovedi je voditeljica oddaje zgolj skomignila z rameni, spominja Hoivik.
Kakšno je stanje danes?
“Kot prvo, sploh še ne vemo, ali je omenjeni zakon ustaven ali protiustaven. Več vodilnih na RTV Slovenija s prvopodpisanim predsednikom takratnega programskega sveta Petrom Gregorčičem je namreč na ustavno sodišče RS 28. decembra leta 2022 vložilo pobudo za oceno ustavnosti več členov zakona,” je navedel poslanec SDS.
Nato je spomnil na izrazito sporni obisk nekdanje evropske komisarke Vere Jourove na ustavnem sodišču, kjer se je sestala s takratnim predsednikom sodišča, “kar smo mnogi videli in razumeli kot pritisk na neodvisno delo sodišča. Še vedno ni razkrita celotna vsebina pogovora med predsednikom ustavnega sodišča in evropsko komisarko. Spomnimo še, da je podpredsednica Evropske komisije javno podprla zakon o RTV, ker naj bi ta predstavljal pomemben korak za svobodo medijev”.
Uzurpacija javnega zavoda in čistke, ki so sledile
Ustavno sodišče je maja 2023 odpravilo začasno zadržanje novele zakona, o vsebini pa do danes še vedno ni odločilo. Z odpravo zadržanja je lahko začelo delovati “depolitizirano” vodstvo javnega zavoda. Predsednik sveta RTV je postal Goran Forbici, prej znani nevladnik. Uzurpaciji vodstvenih struktur je sledila čistka vodilnih mest in, kot pravi Hoivik, “šikaniranje vseh zaposlenih, ki so v času vlade Janeza Janše prišli do zaposlitve na javnem zavodu oz. do vidnih položajev. Kljub aktivnemu delu pri čiščenju janšistov se je kmalu izkazalo, da je novo vodstvo nesposobno in da očitno ni v harmoniji s svetom RTV Slovenija. Decembra 2023 je tako odstopil član uprave RTV Simon Kardum. Sledilo je še več odstopov. Med drugim tudi predsednika uprave Zvezdana Martiča, ki sedaj vodi intervju in člana uprave, Andreja Trčka.”
.@andrejhoivik: Kronološki potek čiščenja »janšizma« in nesposobnost vodenja @RTV_Slovenija iz strani naše @vladaRS. pic.twitter.com/iIXNsjI3JG
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 28, 2024
Finančni pogreb in višje obremenitve za davkoplačevalce
Na tisti točki je bilo že povsem jasno, da je bila RTV Slovenija žrtev nesposobnega vodenja. Na pomoč je priskočila vlada Roberta Goloba, ki je na široko odprla davkoplačevalsko malho.
A kot izpostavlja Hoivik, tudi to ni bilo dovolj za nesposobno vodstvo javnega medija. “Po sestanku z vodstvom RTV Slovenija avgusta letos je vlada soglasno potrdila odlok o maksimalnem 10 odstotnem zvišanju RTV prispevka. To pomeni, da se bo višina RTV prispevka s 1. januarjem prihodnjega leta s sedanjih 12,75 eur, dvignila na 14,02 eur,” je opozoril in dodal, da so za ukrep glasovali vsi ministri Golobove vlade.
Cenzura je znak enoumja
Hoivik pa je še posebej izpostavil cenzuro na RTV in enostransko poročanje. Žrtev cenzure je bila koordinatorka Pohoda za življenje Urša Cankar Soares. Načrtovani intervju z Jožetom Možino je prepovedala urednica Polona Fijavž z utemeljitvijo, da ta ni primerna za žanr intervjuja. “Še več, voditelj oddaje dr. Jože Možina je povedal, da je odgovorna urednica celo dejala, da intervjuja ne bo dovolila, češ da ima ga. Cankar Soareseva stališča, ki so v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije,” je razkril poslanec SDS in se vprašal, “ali g. Fijavž sploh pozna 39. člen ustave, ki vsakomur v RS zagotavlja svobodo izražanja”.
Kot značilen primer pristranskega in politično motiviranega delovanja je izpostavil poročanje ob izvolitvi novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Tako je poročal znani novinar RTV: “Trump je pokazal rdeči karton ameriški liberalni demokraciji. Sam se je povzpel na vrh, nihče mu ne more nič. V rokah drži praktično vse vzvode oblasti z vrhovnim sodiščem vred. Z drugim Trumpovim prihodom sicer ne bo konca sveta. […] Tako se bo tudi Slovenija znašla pred zoprno izbiro, ali naj začne pospešeno varčevati za orožje ali naj iz Nata preprosto izstopi.”
“Takšna dejanja, ki sem jih sedaj naštel, zagotovo niso v skladu z zakonom o medijih, zakonom o RTV Slovenija, statutom RTV Slovenija, poklicnimi merili in programskimi standardi. Zagotovo pa imajo tovrstna dejanja in enostranski program vpliv tudi na samo gledanost RTV Slovenija, ki je zgodovinsko nizka,” je v zaključku ocenil Hoivik.
Ž. K.