Na posvetu o zdravstvu v Državnem svetu RS je Tina Bregant v imenu Mladih zdravnikov Slovenije izpostavila številne težave in zablode, s katerimi se sooča slovenski zdravstveni sistem. Zdravstvo v Sloveniji že desetletja trpi zaradi pomanjkanja ustreznega vodenja in zanemarjanja, kar se kaže v nekonsistentnem planiranju infrastrukture, neustrezni kadrovski politiki in deformiranem plačnem sistemu.
Zdravniki so po besedah Tine Bregant razočarani nad trenutnimi razmerami in pomanjkanjem realizacije obljubljenih reform, ki jih je pred volitvami obljubljala vlada Roberta Goloba. “Vlada je dala obljube, ki jih ne izpolni. Ob pretvarjanju, da rešujejo obstoječi zdravstveni sistem, poteka vzporedna privatizacija zdravstva po najslabšem balkanskem scenariju, ki siromaši bolnišnice in zdravstvene domove, omejuje možnosti, ki bi jih lahko ponudili koncesionarji in sili bolnike v samoplačniške storitve,” je med drugim izpostavila kritično.
V nadaljevanju je Bregantova opozorila na obljube Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice, ki so se dotikale zdravstvene reforme, izboljšanja dostopa do specialistov (v 30 dneh) in krepitve zdravstvenega sistema. Kljub vsem obljubam pa se situacija v zdravstvu ni izboljšala. “Da bi naj do 1. 1. 2024 dobili delujoč e-karton, s 1. 1. 2024 delujoč plačni steber ter rešeno problematiko neopredeljenih in prenovljeno mrežo NMP, pripravljeno zakonodajo za prenovo ZZZS, modernizacijo vodenja javnih zavodov, urejeno področje absentizma, s 1. 1. 2025 prenovljeno mrežo zdravstvene dejavnosti, redefinirane koncesije itd.,” je koalicija obljubljala v zavezi državljanom, a se nič od tega ni uresničilo.
Posebej je izpostavila problematiko ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je bilo nadomeščeno z novim obveznim prispevkom, kar je prineslo številne organizacijske težave in praktične zagate “ter največji zabeleženi minus s strani ZZZS v zgodovini”. “V bodoče lahko zato pričakujemo še dodatne dvige tega prispevka, hkrati pa o reorganizaciji in posodobitvi delovanja ZZZS ni ne duha ne sluha.”
Mladi zdravniki so izrazili tudi nestrinjanje z možnostjo vzpostavitve ambulant za specializante družinske medicine, saj menijo, da mora zdravnik pred samostojnim delom opraviti specialistični izpit. “Šele na podlagi le-tega lahko varno in odgovorno prevzema zdravljenje bolnikov v samostojni ambulanti,” so jasni. Prav tako so izrazili zaskrbljenost glede uvedbe obveznih obnovitvenih tečajev oživljanja, ki temeljijo na učenju s simulacijami, saj bi lahko to vodilo v korupcijo.
Z vsakim odhodom se razmere za preostale člane tima eksponentno poslabšajo
Vlada se navkljub obljubam ni posvetila izboljšanju delovnih pogojev v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, kar je privedlo do odhoda zdravstvenega kadra v tujino in najdaljše zdravniške stavke v zgodovini Slovenije. “Z vsakim odhodom se razmere za preostale člane tima eksponentno poslabšajo, kar neizogibno vodi v nove odhode, izgorelost in zapuščanje poklica,” je med drugim izpostavila Bregantova in opozorila na mednarodno ogorčenje nad slabo komunikacijo med ministrstvom in sindikati ter omejevanje ustavne pravice zdravnikov do stavke. “Podporo slovenskim zdravnikom pri borbi za osnovne delavske pravice in za boljše pogoje dela so izrazili s podpisom uradne izjave, ki je bila poslana in sprejeta tudi v višjih evropskih zdravniških inštitucijah ter mednarodnih medijih.”
Negativno javno mnenje o zdravnikih povečuje tveganje za nasilje nad zdravstvenim osebjem
Opozorjeno je bilo, da vlada aktivno ustvarja negativno javno mnenje o zdravnikih, kar povečuje tveganje za nasilje nad zdravstvenim osebjem in krha zaupanje med bolniki in zdravniki, ki je sicer ključnega pomena za uspešen izid zdravljenja. Na družbenih omrežjih opažajo vse večjo cenzuro, “varni niso niti privatni profili zdravnikov in intelektualcev, ki izpostavljajo napake in neuspešne projekte trenutne garniture”. Mladi zdravniki so izpostavili tudi problematiko pridobivanja dovoljenj za popoldansko delo zdravnikov, kar vodi v nadaljnje poslabševanje razmer v zdravstvu.
Bregantova je izpostavila tudi problematiko neučinkovite uporabe evropskih sredstev, ki bi jih lahko uporabili za prenovo kritične infrastrukture, kot je UKC Ljubljana, in nakup opreme. Zaradi zamud so bila evropska sredstva preusmerjena, javnost pa nima vpogleda v njihovo porabo. “Po informacijah zaposlenih na Ministrstvu za zdravje je temu tako, ker financiranje iz evropskih sredstev onemogoča korupcijo,” je bilo izpostavljeno v zvezi z neučinkovito porabo evropski sredstev. Ker so Mladi zdravniki sodelovali pri načrtu prenove mreže urgentnih centrov, so opozorili, kako je v zvezi s slednjimi vse skupaj padlo v vodo. “Zaradi neurejenega področja je tudi vse manj zanimanja za specializacijo iz urgentne medicine – na zadnjem razpisu se je na 29 mest prijavilo le 5 kandidatov. Podobno zanimanje izkazujejo najmlajši zdravniki tudi za družinsko medicino, kjer je aktualna ministrica še poslabšala pogoje dela.” Opozorilo pa se je tudi, kako na ljubljanski urgenci krvavo primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester. “Ob vse večjem pomanjkanju zdravstvenega osebja na periferiji se število bolnikov na centralni urgenci samo povečuje. Sprašujemo se, kaj se bo zgodilo, ko bo klecnil še zadnji visoko specializiran internistični oddelek prve pomoči v državi?”
“Kot primer zatikanja pri vrhunskem zdravljenju je aktualna tudi trenutna problematika zdravljenja raka prostate z radionuklidi. Trenutno je Slovenija edina država v EU, ki nima lastnega ciklotrona in pripadajoče PET radiofarmacevtske lekarne, kar bi bistveno izboljšalo preskrbo s PET radiofarmaki (ključni za ustrezno predterapevtsko diagnostiko) in tako omogočilo večje število opravljenih PET preiskav po nižji ceni,” je bilo še posebej izpostavljeno. Mladi zdravniki opozarjajo tudi na dolge čakalne dobe, vladanje z odloki, množične odhode kadra z Ministrstva za zdravje in pripravo zakonov (Zakona o digitalizaciji in Zakona o kakovosti v zdravstvu), ki “predvidevata ustanovitev vsak svoje dodatne agencije za kanaliziranje javnih sredstev v žepe izbrancev”. Kritični so do napovedanega zakona o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva, ki bo brez izboljšanja pogojev v državnih ustanovah še dodatno poslabšal stanje v zdravstvu, saj se bo iz slednjih ustanov pregnalo mnogo strokovnjakov v privatno zdravstvo, “kjer pa ne bodo izvajali najtežjih posegov, ki jih lahko potencialno kdaj v prihodnosti potrebuje vsak izmed nas”.
Na koncu je Bregantova apelirala na vse odločevalce v slovenskem zdravstvu, naj se zavzamejo za resnične spremembe in preprečijo nadaljnje poslabšanje razmer. Njeno sporočilo je jasno: “Cesar je gol!”
Ž. N.