Nekdanji italijanski premier Mario Draghi je predstavil dolgo pričakovano poročilo o konkurenčnosti Evropske unije, ki je zaradi vedno večjih gospodarskih izzivov postalo ključni načrt za prihodnost evropskega gospodarstva. Draghi, nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB), v svojem obsežnem 400-stranskem poročilu izpostavlja pet glavnih stebrov, na katerih temelji njegova vizija o reformi EU.
Poročilo izpostavlja potrebo po takojšnjih ukrepih, da bi se izognili “počasni agoniji” Evrope in preprečili zaostajanje za svetovnimi tekmeci, kot sta ZDA in Kitajska. Po njegovem mnenju evropsko gospodarstvo potrebuje dodatne naložbe v višini od 750 do 800 milijard evrov letno.
“Prvič od konca hladne vojne se moramo resnično bati za svoje preživetje in potreba po enotnem odgovoru ni bila še nikoli tako nujna,” je povedal Mario Draghi in opozoril na pet ključnih področij, kjer je ukrepanje nujno.
Skupni dolg kot pot naprej za financiranje potreb Evrope
Draghi predlaga vzpostavitev skupnega zadolževanja kot enega glavnih orodij za financiranje ključnih projektov, kot sta digitalna in zelena preobrazba. Da bi Evropa lahko ohranila konkurenčnost z ZDA in Kitajsko, ocenjuje, da bo morala mobilizirati med 750 in 800 milijard evrov na leto. V ta namen je predlagal povečanje deleža naložb v EU z današnjih 22 % BDP na približno 27 %.
Draghi je opozoril, da brez skupnega financiranja ključnih sektorjev, kot so omrežja, obrambna oprema in raziskave, Evropa tvega, da bo v teh sektorjih zaostajala. Poudarja, da morajo biti naložbe strateško usmerjene, da bi povečale konkurenčnost in varnost EU.
Evropa ima problem s Kitajsko
Poročilo Kitajsko označuje kot grožnjo evropski konkurenčnosti, zlasti v sektorjih čiste tehnologije in avtomobilov. Kitajska, ki s svojimi subvencijami močno podpira domača podjetja, postavlja evropsko industrijo v neugoden položaj. Čeprav Evropa priznava potrebo po sodelovanju s Kitajsko, Draghi opozarja, da mora biti pristop bolj obramben in pragmatičen, s poudarkom na zmanjševanju odvisnosti od Kitajske.
Evropski komisar za trgovino bo moral sprejeti previdne odločitve in analizirati situacijo od primera do primera. Evropa mora zmanjšati odvisnost od ključnih dobaviteljev, zlasti na področju čipov, kjer 75–90 % svetovne proizvodnje prihaja iz Azije.
Spodbujanje inovacij in ohranjanje evropskih podjetij
Evropa se sooča s problemom, da kljub inovacijam ne uspe preoblikovati svojih idej v komercialne uspehe. Draghi pri tem izpostavlja, da v zadnjih petdesetih letih v EU ni bilo ustanovljeno nobeno podjetje z vrednostjo nad 100 milijard evrov. Poleg tega je 30 % zasebnih start-up podjetij z vrednostjo nad milijardo evrov zapustilo EU od leta 2008.
“Evropa mora postati prostor, kjer inovacije cvetijo, predvsem na področju digitalnih tehnologij. Šibek tehnološki sektor nas ne bo samo oropal priložnosti, ki jih prinaša prihajajoča revolucija na področju umetne inteligence, ampak bo tudi oviral inovacije v naših tradicionalnih sektorjih in s tem oslabil njihovo konkurenčnost,” je poudaril nekdanji italijanski premier.
The #Draghi report is out. Here are some very first takeaways from this impressive masterplan to reboot European competitiveness. pic.twitter.com/GnSpRHAGWP
— Simone Tagliapietra (@Tagliapietra_S) September 9, 2024
Osredotočenost na industrijo
Eden ključnih sektorjev, kjer se mora Evropa odzvati na zunanje pritiske, je avtomobilska industrija, meni Draghi in izpostavlja, da mora EU oblikovati celovito industrijsko strategijo, ki vključuje vse faze proizvodnje, od raziskav in pridobivanja surovin do proizvodnje in recikliranja. Evropski proizvajalci avtomobilov težko tekmujejo s kitajskimi električnimi avtomobili, ki so močno subvencionirani.
Evropa mora najti način, kako zaščititi svoja delovna mesta, ne da bi pri tem zašla v protekcionizem, a hkrati morajo biti njene politike usmerjene v spodbujanje domače proizvodnje in inovacij.
Reforma odločevalnih procesov v EU
Zadnji pomemben poudarek Draghijevega poročila je potreba po reformi evropskih odločevalnih procesov. Trenutni postopki so zapleteni in počasni, kar otežuje hitro ukrepanje. Povprečno traja 19 mesecev, da EU sprejme novo zakonodajo, kar je v današnjem hitro spreminjajočem se svetu prepočasno.
Draghi poudarja, da mora EU zmanjšati birokracijo in izboljšati učinkovitost svojih postopkov odločanja, če želi biti sposobna ustrezno odgovoriti na izzive prihodnosti.
A.G.