Odločitev predsednice Državnega zbora RS, ki je v torek poskrbela za kršitev poslovnika DZ, ker je bilo poslancem omogočeno glasovanje o priznanju Palestine, čeprav bi bilo potrebno z glasovanjem zaradi vložitve predloga za razpis referenduma počakati še 30 dni, še naprej buri. Do postopanja pa ni kritična le opozicija, ampak tudi pravna stroka, ki meni, da je nujno, da se proceduralna pravila upošteva. Dr. Andrej Fink, pravnik za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov, se strinja s prvakom opozicije Janez Janšo, da če se dogaja to, da si vsaka oblast po svoje razlaga poslovnik, da potem ni pravne države.
“Če je model pravne države v Sloveniji to, da bo veljalo nekaj, kar se zdi neki osebi na neki funkciji smiselno, ne pa tisto, kar piše v Poslovniku DZ RS ali zakonu, potem je stanje pravne države v Sloveniji slabše kot v Gazi,” je vodja opozicije Janez Janša kritično komentiral v zvezi z ravnanjem predsednice Državnega zbora in dodal, da je procedura v demokraciji mati vladavine prava. “Če ne spoštuješ procedure, če ne spoštuješ zakona ali pa poslovnika, ki se sprejema z dvotretjinsko večino, potem ni več pravil”, je izpostavil in dodal, da proti temu enostavno ni obrambe. “Zdaj, če ni več pravil, potem se lahko opozicija recimo razglasi za večino in zamenja predsednika vlade,” je ponazoril nazorno.
Čeprav se profesor prava s Pravne fakultete v Ljubljani Rajko Pirnat ne strinja s predlogom stranke SDS za posvetovalni referendum, je tudi ta o manevru koalicije povedal: “Zdaj imamo razlago, kot da noben rok v poslovniku ne velja nič, če skličeš izredno sejo, kar je nora in nesprejemljiva razlaga”. Ob tem pa je podal osebno mnenje, da je to precej resna kršitev poslovnika in opozoril koalicijo, da “se bo lahko nekoč znašla na drugi strani in pred diktatom “večine v DZ”.”
Dr. Andrej Fink poudarja pomen spoštovanja poslovnika in zakonov, saj če si poslovnik oblast razlaga po svoje, potem ni več pravne države.
Janša je sicer koalicijo še pred glasovanjem opozoril, da še 30 dni o priznanju Palestine ne morejo legalno odločati. “Če boste predlog sprejeli s kršenjem postopka in zakona bo ta ničen”, je izpostavil. Z razmišljanjem Janše se strinja tudi Fink. “Res je, kar je rekel predsednik opozicijske stranke, da je ta zadeva potem nična. Tega odloka potem ni, ker je ničen. To je prazno, tega kratko malo ni”, je povedal in dodal, da si ne predstavlja, kaj bosta vlada in vladna večina v parlamentu naredili po vsem tem.
Zakon je le zakon in ne glede na interpretacije pridemo do enega zaključka
V pravu je po besedah Finka jasno in znano staro dejstvo, da ko se vpraša o enem problemu enega pravnika, pa drugega, torej eno in drugo stran, vam bo vsaka stran povedala svoj prav, in vsaka stran bo argumentirala z enimi določenimi pravnimi načeli, argumenti. “Vse je zadeva interpretacije, vse kako interpretiramo. A zakon je pa le zakon in nekje ne glede na interpretacije pridemo do enega zaključka,” je pojasnil. Poleg tega se je okoli vprašanja referendumov že vzpostavila pravna praksa, ki so se jo držale prav vse koalicije, do tega trenutka, ko je Golobova koalicija vse postavila na glavo.
“Če smo pošteni, bo eno nepristransko sodišče moralo reči, to je prav, to pa ni, ta je kriv, ta pa nedolžen. Včeraj je vladna stran zašla v zagato, iz katere ne vem, kako bodo izšli. Ali bodo insistirali z glavo skozi zid in rekli, vse je prav?”, je izpostavil Fink in dodal, da je sicer zanj v zadevi precej povedno, da je kritičen celo Pirnat. “Potemtakem mi nismo pravna država, kar vladna stran sicer pravi, da smo”.
Izpodbijanje bi bilo mogoče na Ustavnem sodišču
Na vprašanje, če se da tak slep o priznanju Palestine izpodbijati, je odvrnil, da se da s pritožbo na višjo inštanco – na Ustavno sodišče RS. Pri čemer pa se je sicer potrebno zavedati, kako je to sodišče usmerjeno, poraja pa se tudi vprašanje, koliko časa bi to vzelo. Tudi vrhovni in nekdanji ustavni sodnika Jan Zobec je sicer za Nova24TV poudaril, da je “to dejanje razlog za ustavno spornost tega priznanja oziroma pravnega akta o priznanju ter ga je mogoče izpodbijati pred Ustavnim sodiščem” (Več tukaj).
Čeprav si je predsednica Državnega zbora RS dovolila, da po 17 letih spoštovanja poslovnika, sama postavi nova pravila, meni, da pravnih posledic njenega kršenja vladavine prava ne bo. “Ona lahko to reče, saj imamo pravico živimo v svobodi, česar prej ni bilo dolga desetletja. A tudi mi lahko rečemo, kar hočemo, če drugega ne žalimo. Tudi to ima namreč svoje meje. Se pravi predsednica DZ lahko reče kar hoče, ampak potem ona odgovarja za to, če je bilo to, kar je rekla pametno ali ne”, je pojasnil in dodal, da ne glede na to, kar je rekla, to ni bilo po pravilih, prav tako ni bilo pametno, konec koncev pa ni politično, da se z glavo rine skozi zid v eni stvari, kjer je jasno, da so se kršila pravila.
Ž. N.