“Dobivamo precej podpore iz zelo različnih krogov, ljudje želijo bolj podrobno spoznati to zgodovinsko obdobje,” je povedal direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izpostavil, da mladi o tem obdobju morda vedo premalo. Tudi v šolah. Tako so seveda v načrtu imeli tudi obiske šolarjev, najkasneje čez kakšno leto, ko bi postavili stalno razstavo. “Nehajmo blefirati, nimamo ga,” je o Muzeju slovenske osamosvojitve povedal dosedanji direktor Muzeja novejše zgodovine Dr. Jože Dežman, ki se mu zdijo poteze aktualne vlade glede ukinitve muzeja sramotna.
Direktor muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset je prepričan, da so v kratkem času obstoja v celoti in dobro izvajali javno službo, za katero so bili ustanovljeni. V oddaji Tema dneva je tudi nanizal primere, kaj vse so počeli. Na vprašanje, kako je razumel, da jih želijo ukiniti, je odgovoril, da so bili o tem pravzaprav obveščeni iz medijev, odločitev pa jih je presenetila. Povedal je, da je bil ta muzej zamišljen kot tematski muzej, ki bi pokrival izredno pomembno obdobje v naši zgodovini, in dodal, da bi pri tem lahko sodelovali tudi drugi muzeji, tako da bi bil to projekt, na katerega bi bili lahko vsi ponosni.
Direktor Muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman je povedal, da na svoja vprašanja ponovno ni dobil odgovorov, “tudi to pot so jo Nemci ponovno ucvrli v gozdove,” je pojasnil, kako je bilo z nemimi ljudmi, ki jih je slikovito poimenoval Nemci. Je pa sam opazil sprejem vladnega sklepa ter ga prebral in ugotovil, da je precej nedorečen, pomanjkljiv in delno tudi neumen. Na vse to je tudi javno opozoril – na kar ravno tako ni bilo nobenega odgovora. Ko so imenovali vršilko dolžnosti direktorice novega muzeja, je Natašo Robežnik prosil, naj brani interese hiše oziroma obeh hiš, odziva ni bilo. “Živim v taki blaženi nevednosti,” je priznal Dežman, ki je pri aktualni vladi opazil izrazit utopični element, nekakšen božji kompleks vsemogočnosti.
“To tradicijo življenja v laži nam hočejo peljati naprej,” je še opozoril Dežman, ki je izpostavil, da na nasprotnem političnem polju niti svojih mrtvih nimajo spodobno pokopanih – a to je očitno njihov odnos do mrtvih in družba se od nekdaj konstituira na odnosu do prednikov. “Ta konsenz v odnosu do svojih mrtvih moramo doseči,” je poudaril zgodovinar in dodal, da se ne bi smelo dogajati, da ljubljanski barbar pokopava okupatorje, Slovencev pa ne. Enako velja tudi za Rome, ki imajo to napako, da so jih pomorili partizani. “Boj za dušo naroda je pravzaprav boj za zdravo pamet, boj za civilizacijo, za kulturo, za spodobnost in za spoštovanje zahodnega demokratičnega civilizacijskega standarda,” je dejal Dežman in vlado Roberta Goloba označil za šlampasto, ker so tak akt sploh spravili v proceduro. In vse to samo zaradi ene kaprice, zato, da bi šli nazaj v ta lažnivi čas.
“Jaz bi želel malo zdrave pameti,” je na koncu oddaje zaželel Dežman in pripomnil, da bi bilo zanjo skoraj treba moliti in dati za kakšno mašo na Brezjah. Po njegovih besedah bi se morali začeti pogovarjati o tem, da se je zlata doba Slovencev začela, potem ko je osvobodilni boj – kot pravi dr. Peter Jambrek – od leta 1987 do 1991 – prinesel enotnost te nacionalne volje, ki je uspela državo narediti, jo ubraniti in jo razvijati naprej. “Ne dajmo si vzeti tega, kar nam je bilo tako čudežno podarjeno in pametno pridobljeno,” je še sklenil. Vabljeni k ogledu celotne oddaje.
Sara Bertoncelj