V povezavi z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti je očitno zelo aktiven v medijih tudi predsednik Vlade RS. Glavni cilj predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti je po besedah premierja Roberta Goloba odprava “škodljivih dvojnih praks”; tu seveda misli na delo posameznikov v javnem in zasebnem sektorju.
“Ne gre za nobeno spremembo v zadnjem trenutku, ker je to, kar smo naredili, da zasledujemo en interes, da razmejimo zasebno in javno na način, da prepovemo škodljive dvojne prakse.” Tako je povedal predsednik vlade 13. decembra 2024 in kot znanstvenik pri tem ni navedel niti ene raziskave, ki bi njegove trditve tudi potrdila in navedla omenjene škodljive prakse. Praviloma gre za anekdotično poročanje iz institucij in nevladnih organizacij.
Svoboda je ob nastopu nastavila svoje direktorje, ki imajo vso moč, da bi take prakse že sedaj lahko preprečili, pa tega že najmanj dve leti ne storijo.
Še več, še naprej podpisujejo dovoljenja, da smejo zdravniki delati v zasebnem sektorju, kajti brez njihovega podpisa le-ti ne bi mogli delati tam in igrati vloge dvoživke po Kordišu.
Torej, kdo vodi bolnišnice, ali niso vse v lasti ustanovitelja, to je države, in kaj le-ta dela v bolnišnicah preko svojih direktorjev, da ne odpravi “napak”, še naprej dopušča “dvoživkarstvo” in išče rešitve v novi zakonodaji?
Z obstoječimi pooblastili bi direktorji bolnišnic že sedaj lahko v celoti obvladovali odhode svojih strokovnjakov v zasebništvo, pa tega ne storijo. Razlogi so lahko najmanj trije. Prvi je, da se z usmeritvami predsednika vlade ne strinjajo, drugi, da se bojijo to narediti, ker ne vedo, kaj bodo posledično naredili zdravniki, in tretji, da imajo od tega koristi tako zdravniki kot njihovi direktorji.
Zato so se odločili, da je bolje to odgovornost prenesti v zakon, za katerega potem odgovarja parlament, če seveda sprejme zakon, kakršnega jim bodo v kratkem podtaknili v obravnavo.
V nadaljevanju je predsednik navedel določeno prakso, ki jo želi preprečiti. “Želimo prepovedati prakse, po katerih je nekdo zaposlen dopoldne v javnem zdravstvenem zavodu in preusmerja bolnike v svojo zasebno ordinacijo, v kateri deluje popoldne,” je v izjavi za medije povedal premier Robert Golob. To je material za zdravstveno inšpekcijo, ki bi lahko ukrepala, pa tudi ne ukrepa. Je pa dejstvo, da se nihče ne spušča raziskovalno v ta del vodenja in da se o tem le govori po kuloarjih. Koliko je resnice v teh trditvah, pa le ne vemo, zato so tudi predlagane rešitve, ki rešujejo domnevne nepravilnosti, vprašljive.
Spomnil je na besede kirurga Erika Breclja, da je treba narediti vse, da se zaustavi moralni razkroj v javnem zdravstvenem sistemu, pri čemer ni navedel virov literature, je pa na hitro prešel na težko določljivo polje morale, ki je zelo spolzek teren. Pa smo tu, kjer ne bi smeli biti, začeli smo moralizirati, namesto da bi zdravstvo vodili na znanstveno potrjenih izhodiščih in na osnovi dobre prakse in znanosti ter strategije razvoja zdravstva v Sloveniji.
Golob se je obnašal kot pravi populist
Če predsednik vlade dr. Robert Golob še tako nasprotuje populistom, se je tu obnašal kot pravi populist v veliko škodo zdravstva in predvsem bolnikov in zadovoljil nekatere ideološko indoktrinirane člane svoje koalicije, ko je mimogrede okrivil nekatere zdravnike za neuspeh zdravstvene politike. V svoji zagnanosti je predsednik zaupal novinarjem tudi naslednja spoznanja, za katera pa zopet ni podal dokazov: “Imamo cel kup zapletov, ko je nek bolnik preusmerjen v zasebno ordinacijo, pride do težave pri operaciji in to težavo potem rešuje javni zdravstveni zavod.” Ni nam pokazal tega kupa zapletov.
Ob tem seveda ni povedal, da se ti zapleti dogajajo tudi v javnem zdravstvu in da te napake v javnem zdravstvu verjetno popravljajo tudi v zasebnem zdravstvu (ravno sedaj teče odškodninski zahtevek za en milijon evrov zaradi domnevnega napačnega zdravljenja v javnem zavodu UKC Ljubljana, pa spomnite se, kaj se je dogajalo v postojnski porodnišnici itd.).
Zaupal nam je tudi, da njegovi direktorji v javnih ustanovah dopuščajo, da ne nagradijo tistih predanih zdravstvenih delavcev, ki delujejo znotraj matičnih javnih ustanov in tam izgorevajo, hkrati pa so plačani enako kot mogoče njihovi kolegi, ki raje delajo zunaj javnega sistema. Jaz samo lahko dodam, da on ni niti mignil s prstom, da bi discipliniral direktorje, in da ve, da lahko zaradi obstoječega sistema takoj zamenja vse direktorje, pa jih ne. Ali zato potrebujemo nov zakon? In to reče človek, ki je bil, preden je postal predsednik, toliko let direktor in natančno ve, kako se te stvari rešujejo brez dodatnih zakonov in dodatne birokratizacije dela zdravnikov.
Glede na to, da so se sindikati na sestanku socialnega usklajevanja strinjali z omenjenim zakonom, upam, da bodo, ko bodo nastopile negativne posledice tega zakona, odgovornost zanje prevzeli tudi sindikati, kajti težko bom tedaj razumel, da bosta po tem usklajevanju za ta zakon kriva le gospod Golob in gospa ministrica za zdravje.
Rad bi pa tudi vedel, zakaj se je sindikat tako odločil. Ali se je odločil politično ali pa je imel za to vrsto zakona tudi strokovne osnove, katere bi seveda rad videl. Več kot jasno je, da zakon ne bo skrajšal čakalnih dob in povečal dostopnosti do programov, zato me čudi, kako je sindikat lahko podprl tak zakon, ki ni v dobro pacientom, ki so njihovi člani. Je pa predstavnica sindikatov izrazila zadovoljstvo, da se bo merila uspešnost dela posameznika. Ne vem, ali dela gospa v zdravstvu, toda tisti, ki delamo v zdravstvu, vemo, da je uspešnost v zdravstvu težko normirati.
V zdravstvu delamo z ljudmi, ne z gumami, in delo mora biti varno predvsem za ljudi, ljudje pa se zelo razlikujemo. Ljudje pač nismo enolične gume. In če lahko slabo popravljen avto ponovno popravite, se pri bolniku težko vedno popravi napako. Ko nekaj odrežete, ste odrezali za vedno, in ni važno, zakaj. Ali zato, ker ste hoteli zaradi normiranja dela delo opraviti čim prej, ali pa ste preprosto naredili napako zaradi pritiska na vas.
In ne pozabite, zdravniki, ki sodijo med najbolj izobraženi del zaposlenih v zdravstvu, še vedno stavkajo; morda pa bi jih po enem letu le povprašali po njihovem mnenju glede organizacije javnega zdravstva. Kaj pravite, ali ni to res dobra ideja? Eno leto prepozno, pa kaj, saj smo do sedaj doživeli že veliko bolj absurdnih odločitev, bomo pa še to.
Ponovno bi rad poudaril, da tej vladi v tem mandatu verjetno ne bo uspelo urediti zdravstva, zato naj, če res želi urediti zdravstvo, čim prej odstopi. Tako bo prihranila izgubo časa in muke ljudem in skrajšala čas za implementacijo novih rešitev, ki jih bo prinesla nova vlada. Zdi se, da je pravi čas za predčasne volitve. Nekaj je v zraku, diši po novih časih.
Milan Krek