Bodoča ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić bo zasedla položaj v kočljivem času za slovensko kmetijstvo. Zaradi kombinacije neugodnih družbenih dejavnikov, zelene politike na ravni EU in nespametnih odločitev vlade Roberta Goloba je med kmeti pogosto slišati, da tako hudo, kot je danes, še ni bilo nikoli. O tej temi smo spregovorili z nekdanjim ministrom za kmetijstvom dr. Jožetom Podgorškom, ki pravi, da bo imelo slovensko kmetijstvo še dodaten problem, če bo ministrica sledila parcialnim interesom.
“Situacija na področju kmetijstva je resna iz več zornih kotov. Ne samo zaradi nekaj zaporednih let s takšnimi ali drugačnimi izrednimi situacijami od covida-19, do vojne v Ukrajini, draginje na nivoju repromaterialov, ves čas imamo težavo s cenovnimi politikami. Dve zaporedni leti so bile te povsem drugačne. Ta nepredvidljivost ni najbolj pozitivna za samo kmetijstvo. Kmetijstvo namreč rabi predvidljivo okolje,” uvodoma pove nekdanji minister.
A kot pravi Podgoršek, slovenskemu kmetu ne škodijo zgolj okoliščine, na katere Slovenija ne more vplivati, temveč tudi ukrepi, ki jih sprejema aktualna politika. Ta je po njegovem mnenju sprejela zgolj en ukrep, ki je v prid kmetu, to je t. i. kmetijska nafta. Nato pa so sledili številni ukrepi, ki nimajo pozitivnega vpliva na stanje kmetijstva.
Ob tem spomni na obdavčitev plačil za območja z omejenimi možnostmi kmetovanja, pa tudi na košarico živil, ukrep vlade, s katerim se je ta namenila vplivati na cene osnovnih živilskih produktov, a ji je spodletelo. Kot pojasnjuje Podgoršek, ta slabo vpliva tudi na nakup slovenskih prehranskih izdelkov. “Pri nizki ceni hrane velja, da je tudi kakovost temu primerljiva. Slovenski kmeti in praviloma tudi živilskopredelovalni sektor temu težko sledi, ker imamo še vedno kakovsotne prehranske izdelke,” pove Podgoršek.
Spomni pa tudi na nedavno dogajanje na kmetiji Možgan, kjer je veterinarska inšpektorica ob kopici nepravilnosti odvzela večje število živali, ob obilici, kot je pokazala notranja revizija uprave za varno hrano, nepravilnosti. “Kot neki inšpektor, kot uradni organ si takšnih zadev ne smeš privoščiti,” pove, nato pa navrže še dodatno negotovost, ki se tiče vladne namere po ukinitvi koncesije za izvajanje kmetijske svetovalne službe.
Vlada prav tako zamuja z izplačili subvencij kmetom na območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja, v preteklih letih so bile te praviloma izplačane že v decembru. Kmetijska gospodarstva prav tako še niso prejela ostalih plačil. “Letos še ni ničesar, kmetijska gospodarstva še niso dobila nobenih neposrednih plačil, kar ni v redu. Vemo namreč, da je mrtva zimska sezona tista, v kateri se kupujejo repromateriali za novo sezono, ker so tudi praviloma najcenejši,” opozarja Podgoršek. Dodaja, da so bila neposredna plačila kmetom navadno izvedena januarja.
Na mizi še vedno kmečki protest
Dodatno opozarja, da pa so na mizi še vedno stavkovne zahteve. “Na mizi je še vedno tudi kak kmečki protest,” opozarja. Kot bistven problem vidi odsotnost dialoga med oblastjo in običajnimi sogovorniki na področju kmetijstva. “Z deležniki se bo treba začeti pogovarjati. To je to, kar sedaj pogrešajo. Ključni deležniki, običajni ministrovi sogovorniki, pogrešajo dialog in iskanje rešitev. V tem trenutku pa imajo občutek, da politika misli, da vse ve, da se jim sploh ni treba pogovarjati, usklajevati, kar pa ni v redu,” razkriva.
“Videli smo namreč, kako so izključili stroko iz ustavno spornih zakonov, še posebej pri zakonu o zaščiti živali. Tam stroke žal ni bilo. Vse to navsezadnje vpliva na to, da kmetijstvo postaja sila nepredvidljivo, ker ne vemo, kaj bo jutri. Kakšen zakon bo jutri sprejet? Za kakšen zakon bodo poslanci koalicije jutri dvignili svoje roke?”
Bo Čalušićeva sledila parcialnim interesom?
Na vprašanje, ali je bodoča ministrica prava oseba za položaj, ki ga bo zasedla oz. ali ima zadostne izkušnje, odgovarja: “Težko komentiram, ker je osebno ne poznam. Običajno rečemo, da ji je treba dati priložnost.” Na podvprašanje, ali meni, da ima zadostne izkušnje, pa odgovarja:
Zapletov ob navajanju stopnje izobrazbe bodoče ministrice ne želi komentirati. Več lahko preberete – TUKAJ.
Od zelenega idiotizma k zelenemu realizmu
Kot pravi, je še kot minister za kmetijstvo vedno poudarjal, da je kmetijska politika v službi kmetijstva in ne obratno. “Naša naloga je, da poskušamo skladno z evropskimi direktivami in slovensko zakonodajo iskati rešitve, ampak vedno na strani izboljšanja položaja kmeta, kolikor se le da,” pove nekdanji minister. Hkrati opozarja na nekatere omejitve, ki jim je podvržena Slovenije. Izvor teh omejitev je v Evropski uniji. Upa, da bo tudi na tej ravni prišlo do sprememb na prihajajočih evropskih volitvah. “Upam, da bomo izbrali poslance, ki bodo šli proti zelenemu realizmu in ne idiotizmu. Se pravi, da bomo iskali tiste zelene preboje, ki so realni, ki ne bodo ogrozili prehranske varnosti, pa še kakšne druge varnosti v Evropi,” pove. Želi si, da bi nekatere omejitve popustile in da bi se v prihodnje več sredstev namenilo dejanski pridelavi hrane in manj zelenim vsebinam, kot je denimo Natura 200.
Solidaren z nemškimi kmeti
V teh dneh pa protestirajo tudi nemški kmeti. To so v masovnih konvojih že prispeli do prestolnice, pri tem pa jim podporo izražajo tudi številni kmeti iz drugih evropskih držav. Pravi, da bo imel ta protest posledice za celotno evropsko kmetijstvo, ki se bodo, vsaj tako upa, izrazile tudi na evropskih volitvah. Trenutna pot, ki jo je ubral Bruselj, po njegovem ni pretirano smiselna.
Razlog, da so se nemški kmeti podali na ceste, je znižanje subvencij. “To se je zgodilo tudi slovenskim kmetom. Neposredna plačila na enoto površine so se malenkost znižale. Zakaj? Ker mora kmet, da bi dobil dodatna neposredna plačila, drugače kmetovati, izvajati drugačne ukrepe na istih zemljiščih, kar mu v preteklosti ni bilo treba. Torej razlike so tudi v Sloveniji,” razlaga Podgoršek.
Na vprašanje, ali misli, da bi morali slovenski kmeti posnemati nemške in tudi sami zasesti prestolnico, odgovarja: “Sam vedno zagovarjam stališče, da se večina protestov, če hočete tudi vojn, konča za pogajalsko mizo. Upam, da bomo dovolj zreli, da bomo za mizo reševali probleme, da ne bo treba protestirati. Tega si resnično želim. Protest je namreč skrajna možnost, iz katere nihče ne izide kot zmagovalec. Če pa bo tudi v bodoče izostal dialog, potem bo treba tudi kako drugače opomniti oblast, da slovenski kmet obstaja in da jih je treba vključiti v razpravo.”
Žiga Korsika