“Predsednica republike mora na nek način svoje odnose v zvezi z zunanjo politiko uskladiti z vlado. Ne gre drugače,” je bil jasen prvi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, potem ko je predsednica Nataša Pirc Musar na pročelje Predsedniške palače izobesila palestinsko zastavo.
Palestinska zastava je bila izpuščena iz vladne palače na Gregorčičevi takoj, ko je z delom nastopila Janševa vlada. Navkljub temu se je za izobešanje palestinske zastave dan za tem odločila predsednica, ki je najavila, da bo na pročelju ostala en teden, potem pa bo ta stala v notranjih prostorih in bo na ogled vsem, ki bodo obiskali njen urad.
Rupel meni, da bi se morala predsednica posvetovati oziroma dobiti neko soglasje oziroma doseči nek sporazum z zunanjim ministrstvom. “Zunanje ministrstvo je povedalo svoje stališče,” je navedel in opomnil, da je bilo naše stališče do Izraela vse do Golobove vlade pozitivno. “Tu ni zelo veliko manevrskega prostora. Predsednica republike mora na nek način svoje odnose v zvezi z zunanjo politiko uskladiti z vlado,” je bil jasen in dodal, da ne gre drugače.
Genocid nad Palestinci ni ustavljen in ljudje v Gazi in na Zahodnem bregu ne živijo v miru in dostojanstvu. Danes izobešena zastava Palestine na pročelju Predsedniške palače, ki bo tu ostala en teden, potem pa bo, kot opomin vsem, ki obiščejo moj urad, stala v notranjih… pic.twitter.com/om6X2zbNBM
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) June 5, 2026
Ne identificirati vlade z državo
Ker je v tem tednu odmevala tudi poteza, da na Brniku ni smela pristati izraelska letalska družba Israir, saj je šlo v tem primeru za kršitev evropske zakonodaje, je v zvezi s tem Rupel navedel, da je tukaj potrebno poudariti, da lahko imamo kritične pripombe na vlado neke države, ampak smo mi vendarle ves čas bili v prijateljskih odnosih s to državo. “Ta država nam je v kritičnih trenutkih tudi pomagala in tako naprej. Skratka, ne identificirati vlade z državo,” je izpostavil in dodal, da je to tako, kot če se on ne bi držal zakonov v času vlade, ki mu ni všeč. “To preprosto ne gre,” je bil jasen.
Reakcija infrastrukturnega ministra Vrtovca, ki je že podpisal dovoljenje za pristanek izraelskih letal v prihodnje, Rupla ne preseneča. “Kolikor jaz vem, je bilo tudi neko nesoglasje v vladi oziroma znotraj vladnih krogov glede tega, ali se dovoljenje da ali ne. Ministrica Bratušek je bila odločena, da se tega dovoljenja ne da. To so ideološki pogledi na zunanjo politiko, ki v zunanji politiki nimajo mesta,” je navedel v zvezi s postopanjem prejšnje vlade.
Pozdravlja odločitev Izraela
Po prisegi nove vlade je izraelski zunanji minister Gideon Sar prek X sporočil, da prvič v zgodovini Izrael odpira veleposlaništvo v Ljubljani. Na vprašanje, kako pomembna je ta pridobitev, da so prisotni pri nas, je Rupel povedal, da je Izrael pomembna država. “To, da se je odločil imeti veleposlaništvo pri nas, je pozitivna novica. Zame popolnoma sprejemljiva, razumljiva,” je izpostavil. Politika prejšnje vlade, če zelo milo reče, je bila po njegovih besedah dvolična. Spomnil je na glasovanje glede pridružitve Slovenije tožbi Južne Afrike proti Izraelu. Nekateri so namreč glasovali za, nekateri proti. Dva člana vlade pa sploh nista glasovala.
Na vprašanje, zakaj ni bilo doslej veleposlaništva, je Rupel postregel s prepričanjem, da je sedaj nastopil nek trenutek, ko se zdi, da ima takšna odločitev lahko nek pričen pomen, za Izrael zelo pozitiven, da se državam, s katerimi ima odnose, spreminja nekaj na bolje. “Sicer pa mislim, da Izrael nikdar ni bil kakorkoli v slabih odnosih z nami. Spomnim se svojega časa, naši obiski v Izraelu so bili zelo pogosti.” V zvezi s tem, ali bo Slovenija preklicala priznanje Palestine ali ne, je odgovoril, da gre tukaj za vprašanje, na katerega ni tako preprosto odgovoriti, ker smo mi v bistvu odnose s Palestino že imeli. “Sam sem sprejemal Abasa, ampak seveda ne Hamasa. S Hamasom je odnose vzpostavila Golobova vlada in naj ona sedaj sama sebi pripiše, kaj to pomeni. Odnosov s palestinskimi teroristi vzpostavljati prvič ni dobro, drugič pa je velik prekršek,” je sklenil.
Ž. N.