Izkazalo se je, da ima GDPR (Splošna uredba o varstvu podatkov), ki jo je tako vneto zagovarjala tudi naša predsednica Nataša Pirc Musar, številne posledice za podjetja, zlasti manjša podjetja, ki so bila najbolj prizadeta zaradi visokih stroškov skladnosti. Pirc Musarjeva je v preteklosti izpostavila, da je bila uredba zasnovana tako, da bi varovala zasebnost potrošnikov, hkrati pa ne bi zavirala tehnološkega razvoja. Vendar pa se je pokazalo, da so strogi predpisi GDPR imeli negativne učinke, predvsem na manjša podjetja.
Mario Draghi, nekdanji predsednik Evropske centralne banke, je nedavno v svojem poročilu razkril resnično škodljive posledice GDPR za mala podjetja. Na novinarski konferenci je izpostavil, da je GDPR povzročil več kot 15-odstotno zmanjšanje dobička malih tehnoloških podjetij.
Draghi je opozoril: “S to zakonodajo, ki smo si jo sami postavili, dejansko ubijamo svoja podjetja.“ Zaradi visokih stroškov skladnosti z GDPR manjšim podjetjem ostane manj virov za inovacije in razvoj, kar povzroča stagnacijo in utrjevanje položaja velikih tehnoloških korporacij, ki so bolje opremljene za soočanje z zahtevami.
Spomnimo, da je Pirc Musarjeva še pred kratkim poveličevala uredbo in izpostavila, kako narobe so ravnala velika tehnološka podjetja, ki so ji nasprotovala, ker naj bi vedela, da bo urejanje podatkov pomenilo zmanjšanje njihove svobode delovanja na trgu. Vendar pa zdaj kaže, da je uredba okrepila pozicijo velikih igralcev, ki imajo vire za skladnost z zakonodajo, medtem ko mala podjetja trpijo.
GDPR is single handedly estimated to have “reduced the profits of SMALL technology businesses by 15%”, which is a catastrophic failure that ultimately benefits the larger tech companies. In Geneva, I often hear GDPR referenced as a model for regulation that was copied world-wide.… https://t.co/FsvcefbzOk
— David Galbraith (@daveg) September 10, 2024
Mario Draghi tako poziva k deregulaciji ali vsaj premisleku, kako se predpisi izvajajo, če želi EU spodbuditi konkurenčen tehnološki ekosistem, ki koristi vsem. Predlaga boljšo implementacijo GDPR, saj trenutni način izvajanja povzroča nepotrebne zaplete in stroške, zlasti za manjša podjetja.
GDPR je zagotovo imel škodljive stranske učinke tudi na mala slovenska podjetja, ki nimajo zadostnih virov za obvladovanje stroškov skladnosti. Deregulacija ali prilagoditev zakonodaje bi tako lahko olajšala položaj teh podjetij. V luči teh razkritij se postavlja vprašanje, ali bo to podprla tudi Pirc Musarjeva ali pa bo še naprej za “ubijanje” majhnih podjetij, kot se je izrazil Draghi.
A.G.