V zadnjem prispevku, na tej spletni strani v preteklem letu, ste lahko izvedeli, da bom kandidat za poslanca v 3. volilnem okraju 5. volilne enote (Celje – Center), kjer SDS v zadnjih 20 in več letih nikoli ni imela poslanca. Glede na to, da sem več kot tri leta javno ponavljal, da ne bom več kandidiral za poslanca v Državnem zboru, je bila to za mnoge vesela novica, za mnoge pa tudi ne, nekateri so mojo kandidaturo v volilni aritmetiki razumeli, drugi pa sploh ne. Javno razpravo o tem pa sem vzpodbudil tudi sam z javnim vprašanjem na Twitterju:
Kakšna je razlika med menoj, ki bom kandidiral v Celju – center, namesto tam kjer sem doma v Šmarju pri Jelšah, in Karlom Erjavcem, ki je doma v Naklem in bo kot doslej kandidiral v Žalcu? Najbolj točen odgovor nagradi.
— dr. Vinko Gorenak (@drVinkoGorenak) December 28, 2017
Odgovori na moje vprašanje kažejo, da pretežno levi volilci in zdajšnji levi poslanci volilnega sistema sploh ne razumejo. Niti ne vedo, kaj so to lahko in kaj so to nemogoče izvoljiva okolja. To kaže tvit poslanca SMC Simona Zajca:
Kaj ima volilni sistem s tem, da najprej glasno razglašaš, da ne boš kandidiral, potem pa vseeno kandidiraš? Pa ni važno kje. Če rečeš ne, je to potem povsod ne.
— Simon Zajc (@zajc_si) December 29, 2017
Iz gornjega sporočila, ki so ga kot papige ponavljali posamezniki z leve, je jasno, da niti približno ne poznajo volilnega sistema in pojma nimajo, o čem govorijo ali pišejo. Je pa izstopal tvit Aleša Hojsa, ki je zapisal tako:
KErjavec kandidira zase,za svoj ego in svoje privilegije,saj si le v volilnem okraju kot je Žalec morda zagotovi poslansko mesto-doma v Kranju nikoli!! Vinko je doma bil večkrat izvoljen in sedaj kandidira drugje zato,da prispeva k zmagi SDS in ne za svoj ego – vsak glas šteje!
— Aleš Hojs (@aleshojs) December 28, 2017
No, precej neposredni, a ne daleč od resnice so bili tudi nekateri tviti iz leve, kot je bil, na primer tvit Aljuša Pertinača:
Temu se reče all in. Ker sem iz Celja, se žal bojim, da lahko LMŠ kandidira kandelaber pa bo dobil več od @drVinkoGorenak. Sicer pa čestitke za držo.
— Aljuš Pertinač (@Pertinacal) December 23, 2017
Ali Mateja Lahovnika, ki je ugibal tako:
Pogumno, ceprav lahko to razumemo tudi kot casten umik iz drzavne politike. Celje 1 je za SDS 2. najslabsi okraj v 5. VE, takoj za Velenje 1, in je izvolitev v tem okraju misija nemogoce.
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) December 23, 2017
Drobljenje prvega trdega oreha
Pa pojdimo od ugibanj k realnosti. Moj volilni okraj, kjer imam tudi kraj stalnega bivališče, je Šmarje pri Jelšah. Do leta 2008 SDS v tem okraju ni imela nobenih možnosti. V okraju sta bila že dva izvoljena poslanca NSi (Martin Mikulič) in SLS (Marjan Drofenik). Takrat sem se odločil, da prvič kandidiram za SDS prav v tem okolju. Spomladi 2008 smo naredili povsem resno anketo, ki je ustrezala vsem kriterijem resnega raziskovanja in anketirancem ponudili devet imen, ki naj bi v tem okolju kandidirala na volitvah v DZ, ki so bile jeseni 2008. Med njimi seveda moje. Nečastno sedmo mesto sem dosegel, vse je bilo pred menoj, od kandidatov takratne LDS, ZARES, SLS, NSi, DeSUS in ne vem kdo še vse. Če skrajšam – moja kandidatura je bila misija povsem nemogoče. Stopil sem do Janeza Janše in mu predlagal umik moje kandidature in kandidaturo enega od županov s tega okolja. Še danes vidim tisti njegov mrki in grd pogled, ko je vstal od mize, in mi zabrusil: “delat začni” (volilno kampanijo) in odkorakal v svojo pisarno. Pa sem bil na misiji nemogoče. Veliko smo delali, da ne rečem garali in volilni dan je prinesel jasno sporočilo. Zmagal sem z okoli 36 odstotki, prva zasledovalka (SD) je dobila 21 odstotkov, vsi ostali pa še daleč za njo. Nemogoče je postalo mogoče. Tudi leta 2011 in leta 2014 sem bil izvoljen v Državni zbor. Če bi si želel gladke zmage in uvrstitve v Državni zbor tudi 2018, bi pač še enkrat kandidiral v tem okolju, tako pa gremo na:
Drobljenje drugega trdega oreha.
Mesto Celje, kot rečeno, že več kot 20 let ni imelo izvoljenega poslanca SDS. Poglejmo si rezultate SDS v Celju za zadnjih nekaj let.
| Leto | Kandidat | Število glasov | Dosežen % kandidata | Povprečje v % |
| 2004 | Stanislav Hren | 3.522 | 26,49 % | 31,56 % |
| 2008 | Dr. Romana J. Cizelj | 3.161 | 21,82 % | 30,36 % |
| 2011 | Dr. Andrej Rahten | 3.555 | 24,16 % | 29,62 % |
| 2014 | Karmen Kozmus | 1.979 | 17,24 % | 21,06 % |
Situacija, v kateri sem, je relativno jasna. Trd oreh, bi lahko rekli. V vseh teh letih je volilni rezultat za kandidate SDS v Celju slab, nižji od povprečja. Za nepoznavalce naj dodam, da je slabša situacija le še v Velenju, povsod drugod od Šentjurja, preko Savinjske doline do Koroške je situacija bistveno boljša. Za izvolitev v Državni zbor ni dovolj doseči povprečje. Odvisno od situacije, toda povprečje je treba preseči za nekaj odstotkov. Je ta cilj dosegljiv? Je tudi drugi oreh možno zdrobiti? Ne vem, a narediti je treba vse, da se to zgodi. Dober volilni štab že imam, vsi tisti, ki verjamete v SDS in tisti, ki so vas v preteklosti z novimi obrazi peljali žejne čez vodo, pa mi pri tem seveda lahko veliko pomagate, da skupaj naredimo to, kar se na prvi pogled zdi nemogoče.