Država je začela za gotovinska plačila uvajati davčne blagajne. Večina zavezancev, ki posluje z gotovino, si je davčno blagajno že morala namestiti. Sivo področje pa so društva, ki članarino pobirajo praviloma v gotovini in z gotovino plačujejo.
Na FURS-u so bili jasni, da društvo za pobiranje članarin ne potrebuje davčnih blagajn, v kolikor gre za pravo članarino in če člani iz naslova članarine nimajo raznih bonitet, kot je na primer plačilo za določeno opravljeno delo. V tem primeru mora društvo izdati in potrditi račun.
Če društvo organizira izlet z avtobusom, mora v določenih primerih davčno potrditi račun
“Če bi društvo organiziralo izlet z avtobusom, bi moralo verjetno potrditi račune,” odgovarjajo na FURS-u. Če bi avtobusni prevoznik izdal račun vsakemu članu društva posebej, bi ga moral potrditi prevoznik. Če pa bi društvo od članov pobiralo gotovino za izlet, pa bi moralo vsakemu izdati in davčno potrditi račun. “Če bi društvo iz članarine plačalo izlet avtoprevozniku z gotovino, bi to moralo najbrž biti potrjeno,” so precej nejasni na FURS-u.
“Mi imamo v statutu opredeljeno nepridobitno in pridobitno dejavnost. Kar se tiče nepridobitne, ostajamo na članarinah, za pridobitno pa smo se nekako naučili uporabljati spletno davčno potrjevanje računov. Uvedba je bila za nas nekje srednje velik časovni strošek, ker se je bilo treba spet spoprijeti z eno novostjo. Drugače pa je bil delno narejen preskok že s knjigo vezanih računov. Menimo, da za nas v rednem poslovanju ni nobenih sprememb, sicer pa se še malo lovimo in posvetujemo s pravniki.”
V kolikor predavateljem društvo storitve plačuje prek tekočih računov, davčne blagajne ne potrebuje
Zelo jasno pa so na FURS-u povedali, kako je s predavatelji, ki društvu zaračunajo svoje storitve. Če ima predavatelj s. p. ali podjetje, bo moral račun davčno potrditi on sam. Seveda le v primeru, da mu društvo plača z gotovino. V primeru, da društvo plača storitev na račun predavatelja direktno z bančnega računa, pa davčna blagajna ni potrebna.
A. R.