V času, ko nekdanje osrednje komunistično glasilo Delo praznuje svojo 60-letnico delovanja, v Društvu novinarjev Slovenije poudarjajo oceno, da naj bi Delo od nekdaj imelo pozicijo branika novinarskih profesionalnih standardov in da se mora tudi danes in v tem smislu zavedati svoje širše družbene odgovornosti osrednjega časopisa. V društvu, kjer v upravnem odboru med drugim najdemo odgovornega urednika Večera Matijo Stepišnika, so s svojim zapisom poskrbeli za promocijo glasila v lasti tajkuna Stojana Petriča, katerega naklada v zadnjih letih vztrajno pada.
Po besedah predsednice Društva novinarjev Slovenije Petre Lesjak Tušek je Delo “v šestih desetletjih pustilo pomemben pečat v slovenskem medijskem prostoru, (so)oblikovalo novinarstvo ter se vpisalo v zgodovino slovenskega novinarstva z veliko dobrimi novinarskimi imeni v močnih redakcijah”. Ob tem pa je za STA dodala, da je sicer res, da Delo podobno kot drugi resni mediji deli usodo drastičnega padanja naklad.
Drastično padanje naklade pri nekdanjem velikanu tiska, ki je v zlatih časih prodal na desettisoče izvodov, pa ni nič presenetljivega, glede na to, da je zaradi svojega načina poročanja povsem izgubil kredibilnost. Poročanje o nezakonskem sinu kardinala Franceta Rodeta, “sporni reformi pravosodja na Poljskem” in o tem, kako naj bi denar od Patrie pristal v stranki SDS, predstavljajo konkretne primere fake news zgodb, ki so ljudi odvrnile od kupovanja izvodov. Zaradi lažnivih zapisov v članku “Denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS”, z dne 23. novembra leta 2009, se je morala časopisna hiša Delo na podlagi sodbe prvostopenjskega sodišča, po letih pravosodnih postopkov, opravičiti stranki SDS in ob tem plačati odškodnino v znesku 10 tisoč evrov.
Stranki SDS je bila zaradi lažnivega poročanja storjena nepopravljiva škoda, zato ne čudi, da je od Dela zahtevala precej višjo odškodnino – v višini 300 tisoč evrov. Vseeno pa je stranka ob pravnomočnosti sodbe prvostopenjskega sodišča dobila posebno zadoščenje, ker je bilo Delu naloženo, da se na vidnem mestu opraviči. Delo tega seveda ni storilo in je opravičilo osem let po objavi zloglasnega prispevka objavilo na dnu pete strani tiskane izdaje, konkretneje v rubriki Pisma bralcev in odmevi. Glede objave opravičila (“Delo d.o.o. se opravičuje Slovenski demokratski stranki za svoje navedbe, da je denar iz Patrie končal pri njej”) je prvak stranke SDS Janez Janša zapisal: “Laž z velikimi črkami objavljena čez celo prvo stran, opravičilo pa po osmih letih pravdanja skrito očem peščice še preostalih bralcev!”
Ko so v Delu objavili neresnice o poljski pravosodni reformi, so v uredništvu Dela zavrnili popravek in zatrdili celo, da jim ni potrebno objavljati popravkov za novice, v katerih uporabijo agencijske vire, saj naj sami ne bi bili odgovorni za verodostojnost informacij. Kaj točno so imeli v mislih, da je naloga novinarjev, če ne ravno preverjanje resničnosti informacij, o katerih poročajo, se lahko samo sprašujemo. Nedvomno so s takšnim odzivom izkazali ignoranco, saj njihova interpretacija nima pravne podlage v 31. členu zakona o medijih, na kar pa je kritično opozoril tudi poljski veleposlanik v Sloveniji Paweł Czerwiński.
V grlo jim teče voda
Podatki o prodanih izvodih Dela kažejo na njegovo počasno odmiranje. Od leta 2014 do 2016 je namreč naklada padla s 35.089 na 29.903, kar predstavlja 7,6-odstotni padec. Tudi podatki iz leta 2015 in 2016 kažejo na padanje naklade, nič kaj bolj vzpodbudno pa ni dandanes. Prevzem dela s strani Kučanovega prijatelja Stojana Petriča je še posebej pretresel stanje na Delu, saj je ta prinesel val odpuščanja novinarjev. Med neželenimi se je znašel nekdanji odgovorni urednik Peter Jančič, in to ravno na dan, ko se je v Delu pojavil članek, ki je obravnaval spor med Mirom Cerarjem in Milanom Brglezom. Odpuščanju pa niso ušla niti znana imena iz vrst urednikov in novinarjev, kot so Erika Repovž, Ljubo Vukelič, Jelka Šutej Adamič in Maja Megla.
Glede na to, da so v prvem tednu novega leta v Delu objavili celostranski oglas, v katerem bralce pozivajo, naj se naročijo na časopis in s tem pomagajo pri soustvarjanju boljšega jutri in podprejo neodvisno novinarstvo, je več kot očitno, da Delu v grlo teče voda. Ob tem pa se človek seveda tudi vpraša, o kakšnem neodvisnem novinarstvu je vendar govora, če pa so odpustili enega najbolj uglednih in neodvisnih novinarjev v Sloveniji Petra Jančiča? Ob tem pa je seveda zanimivo, kako bralcem v oglasu v primeru podpore obljubljajo celo soustvarjanje “boljšega jutri”, ki pa si ga očitno predstavljajo povsem po svoje.
Čeprav slovenska levica že dolga leta obvladuje slovensko medijsko sceno, pa ljudje vedno manj zaupajo v medije, ki na dnevni ravni objavljajo neresnične zgodbe. Ljudje imajo namreč v obdobju, ko je tehnologija lahko dostopna, na voljo pa so alternativni mediji, možnost, da točnost informacij preverijo, zato slepo ne nasedajo več pompoznemu načinu poročanja. Stricem iz ozadja vsekakor ni po volji demokratizacija medijskega prostora, je pa ta v velikem interesu javnosti, ki si zasluži poznati resnico in se zavedati, da je Delo daleč od branika novinarskih profesionalnih standardov.
H. M.