Kljub temu da so smo priča slabim pogojem izdajanja obveznic, je naša država v ponedeljek izdala nove desetletne obveznice za milijardo evrov in za 300 milijonov evrov povečala izdajanje že prej izdanih obveznic, ki zapadejo avgusta 2045 in s tem zadolžila državo za dodatnih 1,3 milijarde evrov. Na ta način se breme slabega dela prelaga na davkoplačevalce, najbolj žalostno pa je, da bodo prav naši otroci in vnuki tisti, ki se odplačevanju dolgov ne bodo mogli izogniti.
Na podlagi podatkov Ministrstva za finance je bil mandat za organizacijo izdajanja 10-letnih obveznic in dodatnih 30-letnih obveznic podeljen naslednjim bankam: Abanki, Barclays, Unicredit Banki Slovenija, Credit Agricole in HSBC. STA poroča, da sta pri izdajanju deset let trajajoče obveznice sodelovala Nova Ljubljanska banka in Jefferies International.
V okviru prvega paketa zadolževanja so izdali desetletne obveznice, katerih obresti se plačujejo letno, kuponska obrestna mera pa znaša 1,25 odstotka. Pri povečanju že prej izdanih obveznic, ki bodo zapadle avgusta 2045, pa kuponska obrestna mera znaša 3,125 odstotkov. Glede na podatke iz Financ je cena na dražbi dosegla 114,22 odstotka kuponske vrednosti obveznic, kar je kupcem prineslo donos do dospetja v vrednosti 2,428 odstotkov.
Izdajanje 30 let trajajočih obveznic pa ni bilo tokrat povečano prvič, saj je država februarja lani izdajo le-teh povečala za 700 milijonov evrov. S tem povečanjem izdaje se je skupna nominalna vrednost dvignila na milijardo evrov.
Med vlagatelji prevladujejo banke
Največ vlagateljev za deset let trajajoče obveznice prihaja iz Avstrije in Nemčije. Po podatkih STA tem sledijo vlagatelji iz Francije, Velike Britanije, skandinavskih držav in iz sosednje Italije. Glede na institucionalno strukturo je največ vlagateljev bank, tem pa sledijo upravljalci skladov, zavarovalnice in pokojninski skladi. Med vlagatelji za 30 let trajajoče obveznice prevladujejo tisti iz Velike Britanije, za njimi pa sledijo investitorji iz Nemčije, Avstrije, Francije, Švice in iz skandinavskih držav. Sama institucionalna struktura pa je precej podobna kot pri 10 let trajajočih obveznicah.
Soočamo se s poslabšanjem pogojev zadolževanja
Ceno izdaj obveznic so na ministrstvu označili kot dobro, k temu pa naj bi po njihovem prepričanju pripomogla izvedba v ugodnih tržnih razmerah. Po podatkih iz Financ se je v letošnjem letu tečaj teh obveznic, prav tako pa tudi številnih drugih vidno zmanjšal. V zadnjih štirinajstih dneh se je tečaj 30-letnih obveznic zmanjšal za kar 8 odstotkov, kar je prispevalo k 22-odstotnemu povečanju zahtevanega donosa do dospetja. Zahtevani donos se je tako povečal za 0,425 odstotne točke, kar se na prvi pogled zdi malo, a vendarle gre tukaj za višje zneske, kot bi si kdo mislil.
V letošnjem letu mora naša država odplačati glavnico dolga v vrednosti 2,9 milijarde evrov in pri tem pokriti tudi proračunski primanjkljaj. Dejstvo je, da je lahko zadolževanje koristno, če je le-to porabljeno preudarno in namenjeno povečanju gospodarske prednosti države, ne pa da je tolikšen delež namenjen financiranju javne uprave in za izvajanje ukrepov, ki so sami sebi namen.
N. Ž.