Slovenija pod vodstvom premierja Roberta Goloba je objavila razpis za nacionalno platformo generativne umetne inteligence, ki obljublja brezplačen, varen in EU-skladen dostop do vodilnih jezikovnih modelov za vse državljane, podjetja, javni sektor in raziskovalce – z ambicijo postati prva država na svetu s takšno pogodbo in proračunom 10 milijonov evrov za licenco. Čeprav vlada to predstavlja kot tehnološki preboj, kritiki vidijo povsem drug namen.
Nekdanji minister Žiga Turk je na omrežju X idejo označil za “državno umetno inteligenco” naravnost iz Orwellovega 1984, opozarjajoč na tveganje vgrajevanja ideoloških pristranskosti – na primer “levo dobro, desno slabo”– kar bi lahko ustvarilo generacijo indoktriniranih uporabnikov.
Trditev, da bo Slovenija prva na svetu, ne drži: Združeni arabski emirati so maja 2025 vsem prebivalcem omogočili brezplačen ChatGPT Plus, Švedska pa je septembra istega leta zagnala program za 2,3 milijona ljudi. Medtem osnovne UI-storitve že danes ponujajo globalni giganti brezplačno, naprednejše pa plačljive za tiste, ki jih res potrebujejo – Golobova vlada pa se hvali, kot da je odkrila ogenj.
Odzivi na Turkov zapis razkrivajo še eno vprašanje: kdo bo v resnici plačal to “brezplačno” storitev? Slovenski raziskovalec Niko Gamulin je upravičeno opozoril, da vsaka državna obljuba brezplačnih dobrin pogosto pomeni višje davke ali skrite stroške. Zakaj bi moral vodovodar ali kmet financiral dostop do UI za nekoga, ki morda sploh ne ve, kaj bi z njim počel? Uporabniki na X dodajajo, da le peščica ljudi zna UI produktivno uporabljati – kar pomeni, da bo večina projekta neizkoriščenih milijonov, vrženih v veter.
Je to napredek ali socialistična utopija?
Golobov pristop spominja na poskuse iz preteklosti, ko je država želela nadzirati vse vidike življenja – vključno z mislijo. Medtem ko ZDA in druge velesile vlagajo v infrastrukturo za prihodnje generacije UI, Slovenija sanja o nečem, kar je bližje propagandnemu triku kot resničnemu tehnološkemu napredku. Superračunalnik, omenjen v strategiji, bi lahko bil koristen – a ne, če ga bomo uporabili za ustvarjanje digitalnih Nutrij ali simuliranih resnic, kot se šalijo v nitih na X.
Po poročilu Bain & Company iz septembra 2025 ZDA potrebujejo dva trilijona dolarjev letnih prihodkov do leta 2030, da zadostijo naraščajoči potrebi po računalniški moči za UI. Google, Amazon in Microsoft vlagajo milijarde v superračunalnike, oblačne storitve in napredne algoritme – to je tekma za prevlado v digitalni dobi. Slovenija pa z gospodarstvom, ki ga Golobova vlada sistematično izčrpava, namenja 10 milijonov evrov javnega denarja za utopistični eksperiment – denar, ki bi ga lahko uporabili za resnične potrebe državljanov.
A.H.