Slovenija ima – tako kot velik del razvitih držav – negativen demografski trend. Vladajoča koalicija namesto izboljševanja domače rodnosti rešitev vidi v masovnem priseljevanju. Po besedah državnega sekretarja z ministrstva za delo bi se lahko v prihodnjih letih v Sloveniji naselilo tudi do 200.000 tujcev.
Tako je Igor Feketija povedal v intervjuju za Slovenske novice: “Če bi vsak od teh tujcev v Slovenijo pripeljal partnerja in dva otroka, bi v Slovenijo v treh, štirih letih prišlo od 40 do 200 tisoč ljudi.” Pravica do združevanja z družino bi lahko vplivala na izrazito visoko število prišlekov v Sloveniji.
Za celo mesto tujcev
“Če smo v dveh letih izdali 50.000 enotnih dovoljenj za namene prve zaposlitve in le ena petina novih delavcev ostane v Sloveniji in pripelje še tri družinske člane (tuji delavci imajo po enem letu pravico do združitve z družino), bi to pomenilo za srednje veliko slovensko mesto novih prebivalcev,” je povedal v intervjuju.
Državni sekretar Feketija ob tem opozarja na pritisk, ki bi ga tako visoko število priseljencev predstavljalo za javne storitve. Izpostavlja potrebo po integraciji, vendar hkrati priznava, da bi lahko bila ta težje izvedljiva.
“Večje priseljevanje tujih državljanov terja več napora za njihovo integracijo, vključitev v družbo. Ta se začne z učenjem slovenščine. Toda ali res pričakujemo od državljana Kosova, Indije, Bangladeša /…/, da se bo po celodnevnem garanju na gradbišču, v kuhinji, v večizmenskem delu v proizvodnji lahko še učinkovito udeležil tečaja slovenščine, ki po možnosti poteka v oddaljenem kraju?” se sprašuje državni sekretar.
Zakaj ne bi raje spodbujali rodnosti?
Znano je, da Slovenija zaradi slabe domače rodnosti, staranja prebivalstva in izseljevanja vse težje vzdržuje svoj socialni model. Z veliki težavami se sooča tudi gospodarstvo, kjer primanjkuje predvsem delavcev na nizko plačanih delovnih mestih.
Stranke politične levice rešitev vidijo v masovnem priseljevanju, stranke desno od sredine zagovarjajo povsem nasprotno. Slabo demografsko sliko bi bilo treba nadomestiti s programi izboljševanja domače rodnosti, repatriacije izseljenih strokovnjakov in spodbujanjem inovativnosti podjetij, s čimer bi se zmanjšala potreba po nizko kvalificirani delovni sili.
Ž. K.