Afera “Litijska” ima tri poglavitne akterje – predsednika vlade Roberta Goloba, finančnega ministra Klemna Boštjančiča in odstopljeno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Omenjeni se ali otepajo odgovornosti ali pa skušajo odgovornost zvrniti na uradnike pravosodnega ministrstva. Pri tem pa, kot je na svojem blogu ugotovil nekdanji direktor RTV in STA Igor Kadunc, “nekaj ne štima”!
“Glede na nastop ministra za finance v Odmevih 20. 11. 2024 je jasno, da kakršnega koli priznanja napačnega ravnanja Klemna Boštjančiča v aferi Litijska ne bomo dočakali. Še vedno nam skuša dopovedati, da so narobe ravnali le poredni fantje, ki so pač poskusili ‘pridobiti protipravno korist v višini najmanj 3,6 mio €’, ne pa politiki, ki so jim izpeljavo z lahkoto prepoznavnega grdega namena omogočili. S svojo nepozornostjo ali namenoma,” je zapisal nekdanji direktor RTV Igor Kadunc.
Naj spomnimo, da sta revizijo spornega nakupa nesojene sodne stavbe na “Litijski” do sedaj opravila tako služba za notranjo revizijo, ki deluje pod okriljem notranjega ministrstva, kot računsko sodišče. Ugotovitve obeh so obremenilne za prej naštete politične akterje. Notranje revizije pravosodnega ministrstva se je nato lotil Urad za nadzor proračuna, ki deluje v okviru finančnega ministrstva, slednjega pa vodi eden od vpletenih – Klemen Boštjančič. Pozor – Urad za nadzor proračuna je preverjal zgolj skladnost revizije pravosodnega ministrstva s smernicami in usmeritvami za notranje revidiranje, vsebinsko pa se do revizije ni opredelil.
Vključili so urad v okviru lastnega ministrstva
“Za razbremenitev odgovornosti politikov so vključili tudi urad v okviru SVOJEGA ministrstva. Za nekakšen nadzor dela notranje revizorke. No, pravzaprav ne, ker vedo, da naj Urad za nadzor proračuna (v nadaljevanju Urad) za to ne bi bil pristojen. Urad naj bi ugotavljal, ali je prav, da se je notranja revizorka tega vročega kostanja sploh lotila. In tako je Urad izpeljal veleumni zaključek, da ‘so bili namen, pristojnosti, odgovornosti in naloge notranje revizije v vseh pomembnih pogledih neskladni z usmeritvami’. S katerimi usmeritvami, nisem zasledil,” je v svojem blogu zapisal Kadunc.
Kadunc nato navaja, da so avtorji poročila Urada za nadzor proračuna ugotovili, da cilji in namen revizijskega pregleda odstopajo od potreb in namenov poslovodstva. “Torej, da je večje vedenje vodstva Ministrstva za pravosodje (MP) morda celo škodljivo,” je sarkastično pripomnil.
Urad deloval zunaj svojih pristojnosti
“Ampak, nekaj ne štima! V predstavitvi nalog Urada ni niti z besedico omenjeno, da naj bi nadzoroval delo notranjih revizij v neposrednih ali posrednih uporabnikih proračunskih sredstev. Tako je jasno, da ali nimajo pravilo zapisanih nalog Urada (česar ne verjamem, bi pa kazalo raziskati) ali pa se je direktorica tega lotila, da bi ugodila ‘svojemu’ ministru,” je izpostavil Kadunc.

Urad preiskuje na napačnem koncu
Kadunc meni, da bi moral urad nujno raziskati, ali držijo navedbe iz poročila računskega sodišča. To je namreč ugotovilo, da so 6,5 milijona evrov od 7,7 milijona evrov, kolikor je znašala celotna kupnina za “Litijsko”, zagotovili iz proračunske rezerve, kljub temu da za takšno prerazporeditev ni obstajala zakonska podlaga. Kot je navedel Kadunc, bi bila tovrstna razlaga skladna z nalogami urada.
Avtor zapisa na blogu je nato poudaril, da denar za prerazporeditev ni bil vključen v postavko proračunske rezerve, temveč ga je tja prerazporedila vlada iz sredstev prostih pravic porabe v okviru finančnega načrta Uprave RS za zaščito in reševanje, in sicer na 167. dopisni seji. “Pri tem bi seveda neodvisni urad moral pogledati, ali so bili pri tej razporeditvi kot tudi pri razporeditvi sredstev rezerve na MP spoštovani vsi s poslovniki in drugimi akti predvideni postopki (roki). Enako tudi za uvrstitev projekta nakupa razvaline na Litijski v načrt naložb 2023–2024. Morda bi lahko ugotovil, da je milo rečeno nenavadno, da so se vlagali predlogi za sprejem na vladi in uvrstitev na dopisni seji isti dan in da se je o njih sploh odločalo na dopisnih sejah in so imeli ministri za odločanje na voljo le manj kot štiri ure oziroma naj bi se odločili dobesedno čez noč (od 18.16 do 8.00 naslednjega dne),” je zapisal Kadunc in šaljivo dodal, da takrat očitno še ni veljala “pravica do odklopa”.

Dvom brez dokaza
Kadunc je v svojem zapisu spomnil, da Urad za nadzor proračuna ni preverjal ugotovitev notranje revizije o vsebini. O tem smo poročali včeraj – TUKAJ. Vsebine ugotovitve notranje revizije ostajajo nedotaknjene. “Urad poudarja le dvom, da naj bi bili zaključki lahko pristranski. Dokaza za to, da bi bilo to res, seveda nimajo,” je zapisal Kadunc in dodal, da bi urad lahko notranjo revizorko s pravosodnega ministrstva prijavil Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem, a tega ni storil.
“Na srečo so povzetke, ki močno obremenjujejo Sašo Jazbec, Klemna Boštjančiča in ja, tudi Roberta Goloba, mediji objavili, omenjeno poročilo Urada jih pa v ničemer ne anulira. Le revizorka se je revizije lotila bolj na svojo roko in ob tem še verjetno pristransko. Kako so lahko ugotovitve revizije pristranske, pa res ne vem. Vem, da se lahko določenih dokumentov in izjav ne pridobi ter da morda v zaključkih revizije niso pravilno upoštevani vsi zakoni in podzakonski akti. No, za to pa je ravno ustanovljena omenjena javna agencija za nadzor kvalitete revidiranja. In vem, da nikakor ni brezzobi tiger. Njene zaključke z disciplinskimi ukrepi se da celo izpodbijati na upravnem sodišču,” je zaključil.
Ž. K.