Državni svetnik Andrej Poglajen je v DS poslal predlog za odložilni veto na novelo zakona, ki ureja parlamentarno preiskavo. Pomisleki se nanašajo na neustreznost postopka sprejemanja novele in na njeno vsebino, na kar pa so doslej opozarjali tudi v stranki SDS, v kateri menijo, da je prvotni namen novele zaščititi predsednika vlade pred preiskovanjem.
Predlagatelj veta Andrej Poglajen meni, da novela posega v ustavno varovano učinkovitost parlamentarne preiskave in da bodo zakonske rešitve lahko omogočale zavlačevanje izvedbe parlamentarne preiskave, kar bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov pristojnih organov in ogrozilo izpolnitev namena preiskave. O predlogu bo v petek najprej odločala komisija za državno ureditev. Če ga bodo potrdili, naj bi DS o tem odločal še isti dan, kot je poročala STA.
Predlagatelj veta je v pobudi za sklic izredne seje komisije za državno ureditev zapisal, da sta komisiji za državno ureditev ter lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlog novele obravnavala na začetku maja in ga nista podprli. “V skupnem mnenju komisij so bili izraženi številni pomisleki, od katerih jih je precej ostalo aktualnih tudi po amandmiranju vsebine prvotne različice predloga zakona na seji matičnega odbora DZ in v okviru druge obravnave na plenumu DZ,” je spomnil.
Ključni pomisleki se nanašajo na neustreznost postopka sprejemanja novele po skrajšanem postopku in tudi na njeno vsebino. Med vsebinskimi neustreznostmi Poglajen med drugim navaja, da rešitve novele ne izpolnjujejo zahtev iz odločb ustavnega sodišča, ki naj bi jih z njo prenesli v zakonodajo, dovolj kakovostno in ustrezno ter niso zadosti premišljene.
Novela posega v ustavno varovano učinkovitost in omogoča zavlačevanje
Predlagatelj veta meni, da novela posega v ustavno varovano učinkovitost parlamentarne preiskave, ker se bo lahko najmanj za 90 dni zamaknila ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije zaradi zakonsko določenih rokov, kar pa predstavlja nedopusten poseg v učinkovitost uresničevanja posledic, povezanih z izvrševanjem pristojnosti državnega sveta v zvezi s parlamentarnimi preiskavami na njegovo zahtevo.
Kot še navaja predlagatelj, bodo zakonske rešitve lahko omogočale zavlačevanje izvedbe parlamentarne preiskave, kar bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov državnega sveta, izvajanje nadzorne pristojnosti državnega zbora in ogrozile izpolnitev namena konkretne parlamentarne preiskave. To so uvedli za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij oz. za spremembo zakonodaje na določenem področju.
Novelo zakona je DZ sprejel v ponedeljek, v parlamentarni postopek pa ga je vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Do zakona so bili v stranki SDS kritični, saj menijo, da je prvotni namen novele zaščititi predsednika vlade Roberta Goloba in preprečiti preiskavo domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij GEN-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda.
Prav tako opozarjajo, da novela “skoraj v nobeni zadevi ne odpravlja pripomb iz odločb ustavnega sodišča” in da se bodo postopki zaradi podaljšanja rokov še dodatno podaljšali.
Med drugim uvaja možnost sprožitve naknadne ustavne presoje akta, ki ureja parlamentarno preiskavo. Ustavno sodišče mora o tem odločiti v 30-ih dneh, do odločitve ustavnega sodišča pa morajo akt o odreditvi parlamentarne preiskave zadržati. Poslanci NSi so sicer še pred sprejemom novele predlagali razpis posvetovalnega referenduma, vendar ga je DZ minuli teden zavrnil.