Stranka SDS nasprotuje noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki omogoča večjo zaščito preiskovancev. Njen prvotni namen je po mnenju stranke zaščititi predsednika vlade in vse njegovo poslovanje v GEN-I-ju, podjetju Star Solar in v povezavi s financiranjem Gibanja Svoboda.
DZ je na današnji drugi izredni seji s 47 glasovi za in 27 proti sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki omogoča večjo zaščito preiskovancev. Razprava o noveli je potekala že sredi maja, danes je potekalo le glasovanje.
Novelo zakona o parlamentarni preiskavi je v parlamentarni postopek vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, saj se je inštitut parlamentarne preiskave po njenem mnenju spremenil v sredstvo za politično obračunavanje. Novelo so sprejeli po skrajšanem postopku, kot poroča STA.
Edini namen novele je zaščita predsednika vlade
Njeno trditev je demantiral poslanec SDS Jože Tanko, ki je v imenu SDS dejal, da bodo glasovali proti, ker so predlagatelji novelo vložili z namenom, da zaščitijo predsednika vlade Roberta Goloba, ki “skoraj v nobeni zadevi ne odpravlja pripomb iz odločb ustavnega sodišča” in ker se roki za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije podaljšujejo vsaj za tri mesece. To pomeni, da se bodo postopki zelo podaljšali in otežili. “Tudi zato, ker se zmanjšujejo pristojnosti državnega zbora in se ga postavlja v izrazito podrejen položaj do sodne veje oblasti,” je še povedal.
.@TankoJoze: V @strankaSDS bomo glasovali proti noveli zakona o parlamentatlrni preiskavi. Prvič zato, ker je bila vložena namensko, da se zaščiti predsednika @vladaRS Goloba in vse njegovo poslovanje v GEN-I-ju, Star Solar-ju in v povezavi s financiranjem Gibanja Svoboda. Drugič… pic.twitter.com/dFRhhnHg0m
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 15, 2024
V SDS so sicer prejšnji teden napovedali možnost zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum.
Da novela nikakor ne odpravlja nejasnosti in nepravilnosti iz ustavnih odločb, je povedal tudi Janez Cigler Kralj iz NSi. Strinjal se je, da je cilj novele preprečiti preiskavo domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij GEN-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda. Meni še, da bi novela lahko ovirala možnost manjšinske parlamentarne preiskave.
Novela zakona uvaja možnost sprožitve naknadne ustavne presoje akta o parlamentarni preiskavi. Ustavno sodišče mora o tej zadevi odločiti v 30 dneh, pri čemer je treba do odločitve ustavnega sodišča akt o odreditvi parlamentarne preiskave zadržati. Spremembe prinašajo tudi uvedbo mehanizma, po katerem lahko več predlagateljev v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu zahteva presojo skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno in v 60 dneh.
Z dopolnilom stranke Gibanje Svoboda so na majski seji sprejeli, da Državni zbor RS v primeru vložene zahteve ne more imenovati preiskovalne komisije do odločitve ustavnega sodišča o ustavnosti akta. Stranka NSi je nato 13. maja vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu novele zakona, vendar je Državni zbor RS 10. julija sklenil, da referenduma ne bo razpisal.
T. B.