V medijih se je pojavila vest, da generalni državni tožilec Drago Šketa odstopa zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Policisti so ga v soboto zalotili v Mariboru, ko se je vračal z zasebnega slavja. Na preizkusu alkoholiziranosti je napihal 0.37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
Šketa je bil doslej edini generalni državni tožilec, ki je prejel dva mandata na tej funkciji. V drugi mandat je bil potrjen maja letos. Spletni časopis še poroča, da je bil odstop že potrjen s strani generalnega tožilstva.
Nesrečno slavje
“V soboto, 30. 9., ponoči sem se vračal z zasebnega slavja, pri tem me je ustavila policija in mi odredila preizkus alkoholiziranosti. Alkotest je pokazal 0,37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Prejel sem plačilni nalog, ne pa tudi predloga za sodnika za prekršek, ker meja preseženosti alkohola ni bila tolikšna, da bi bil ta predlog potreben,” je v izjavi za javnost o svojem dostopu s funkcije generalnega državnega tožilca priznal Šketa. Zakonsko dopustna meja je sicer 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Pojasnil je, da je še istega dne, torej v soboto, o vsem tem obvestil ministrico za pravosodje, danes zjutraj pa je pisno podal svojo odstopno izjavo Državnotožilskemu svetu, predsednici državnega zbora in ministrici za pravosodje. Poudaril je, da se na svojem položaju ves čas zavzema za visoko stopnjo integritete vseh državnih funkcionarjev, zato je podal odstopno izjavo. “Odstop sem ponudil, ker menim, da bi moja dejanja lahko škodila ugledu državnotožilske funkcije in ugledu državnih tožilcev,” je poudaril Šketa. Na vprašanje, kakšni so njegovi načrti za naprej, pa je še prezgodaj, je poudaril.
Dvigoval je veliko prahu
Skoraj celotno svojo kariero je zgradil v tožilskih vrstah. Leta 1998 se je zaposlil kot strokovni sodelavec na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, na oddelku za gospodarsko kazenske zadeve in splošno kazenske zadeve. Leta 2001 ga je vlada imenovala na funkcijo pomočnika okrožnega državnega tožilca. Leta 2004 je bil imenovan na funkcijo okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru. Leta 2008 je postal namestnik vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, še dve leti kasneje pa ga je vlada imenovala na mesto vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru. Šketa je položaj generalnega državnega zasedal leta 2017. Mandat traja 6 let. Kot že rečeno, je drugi mandat začel letos maja, po tem, ko ga je predlagal Državnotožilski svet in je prejel pozitivno mnenje vlade Roberta Goloba. Funkcijo sicer imenuje Državni zbor. Nazadnje je bil izvoljen z glasovi Levice, SD in Svobode.
Opozicija je bila do Škete kritična zaradi njegove vloge v primeru zlorab represivnih organov za diskreditiranje nekdanjega mariborskega župana in poslanca SLS Franca Kanglerja. Parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje domnevnih zlorab v pravosodju pod vodstvom poslanca SDS je predlagala zaslišanje Škete v Državnem zboru, a je to preprečilo Ustavno sodišče, pri čemer naj bi bila v ozadju naveza med Šketo in Ustavnim sodnikom Rajkom Knezom. Ustavno sodišče je odločilo, da dela tožilcev v že zaključenem primeru ne poslanci ne smejo preverjati, saj bi bil to poseg v neodvisnost tožilcev. Glas za zaščito Škete v primeru Kangler so dali Rajko Knez, Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Špelca Mežnar in Marijan Pavčnik. Čeferin se je iz odločanja izložil, Klemen Jaklič in Marko Šorli sta bila proti.
V zadnjih letih se je otepal obtožb, da je pretirano naklonjen Ruski federaciji. Januarja lani, torej le mesec pred invazijo Ruske federacije na Ukrajino, je z šefom ruskega tožilstva Igorjem Krasnovom podpisal program sodelovanja. Ko je aprila letos poslancem pojasnjeval svoja dejanja, je dejal, da je šlo v Moskvi le za “strokovno sodelovanje”. Do strokovnega sodelovanja pa je prišlo po tem, ko je bila Ruska federacija tarča kritik zaradi masovnega kršenja človekovih pravic, pri katerem tamkajšnjo pravosodje igra ključno vlogo. Gre namreč za isto tožilstvo, ki vodi pregon političnih zapornikov, kot je Aleksej Navalni in drugi. ” Krasnov je že od marca 2021 na spisku oseb, za katere po odločitvi Sveta EU zaradi hudih kršitev in zlorab človekovih pravic veljajo omejevalni ukrepi (zamrznitev sredstev in gospodarskih virov …) v vseh državah Evropske unije,” poroča Spletni časopis.
Šketa je sporazum o sodelovanju sicer preklical po začetku vojne.
Šketova namestnica je Mirjam Kline.
Sara Kovač