Na požar na spletnih omrežjih, da je na Petrolu puč in da odstavljajo upravo Tomaža Berločnika, se je premier Marjan Šarec ta teden odzval in dejal,“to, da stranka LMŠ želi zamenjati vodstvo družbe Petrol, je ena večjih dezinformacij v zadnjem času. Očitno to postaja stalna praksa.” Po tem sporočilu premiera so bili z vrha Petrola takoj odstopljeni Tomaž Berločnik, Rok Vodnik in Igor Stebernak. Oblast so prevzele dame: upravo vodi donedavna predsednica nadzornega sveta Nada Drobne Popovič, ob njej pa sta na vrhu še Daniela Ribarič Selaković in delavska direktorica Ika Krevzel Panić.
Vprašanje je torej, kdo Šarcu odstavlja direktorje? Šarčevo sporočilo, da si stranka, ki vlada državi, ne želi zamenjave, je sprožila številna ugibanja. Denimo, kdo je tako močan, da odstavlja direktorje državnih podjetij Šarcu in njegovi stranki, ki je sestavila vlado, čeprav je izgubila volitve.
Kdo zares vlada državi?
Ugibanja je spodbudilo tudi, ker nadzorniki niso na razumen način pojasnili, zakaj je bilo nenadoma treba odstopiti upravo. Razlike v pogledih na razvoj, kar so nam ponudili, zanesljivo niso razlog za tak puč. Denimo, da so državi zavladali Rusi in Srbi. To je bilo nekoliko povezano s tem, ker je Popovičeva finančna direktorica podjetja SIJ Acroni in njeno prejšnjo kariero. Ruske investicije pa so zadnje čase tudi v Sloveniji v vzponu, kar smo lahko opazili, ko sta nedavno povsem ločeno na obisk v Moskvo odletela Šarec in nekdanji šef Pozitivne Slovenije Zoran Janković, tam pa skupaj naletela na nekoč Jankovićev Mercator, ko so ga v času razpadanja vlade Jankovićeve Pozitivne Slovenije, ki jo je vodila Alenka Bratušek, prodali propadajočemu Agrokorju.
To, da stranka LMŠ želi zamenjati vodstvo družbe Petrol, je ena večjih dezinformacij v zadnjem času. Očitno to postaja stalna praksa.
— Marjan Šarec (@sarecmarjan) October 24, 2019
Pestre špekulacije
Še bolj pestra razlaga puča na Petrolu od “ruske” je bila, da si premieru svetovalec za nacionalno varnost Damir Črnčec niti povedati več ne upa, kje mu trenutno odstavlja kadre koalicijskih strank v državnih podjetjih. V tem primeru Šarec res ne bi vedel, kaj mu počnejo. Kot ni nič vedel, ko mu je Brane Kralj na vrh uradnega lista nedavno nastavljal Igorja Šoltesa. Dokler premiera ni obvestil Bojan Požar, ki je zaradi tega v nemilosti in mu zdaj znižujejo oglaševanje iz državnih podjetij. Petrol, je takšno podjetje.
Požar je pisal še o Westinghausu, pa o Nataši. Zelo strogo gledano je bila zamenjava Berločnikove uprave pravzaprav še delo vlade Mira Cerarja. Cerarjeva vlada je namreč skadrovala v SDH za članico uprave ob Lidiji Glavina Nado Drobne Popovič, ki je tam imela nekaj časa roko tudi nad energetiko. Junija lani je po manj kot treh letih izgubila položaj članice uprave SDH, a ga še zastopa v nadzornih svetih podjetij. Od tod je črpala moč za naskok na Petrol. Iz uprave SDH je odletela v času, ko je iz nadzornika v člana uprave za nekaj mesecev napredoval Andrej Bertoncelj, ki je danes finančni minister vlade Marjana Šarca.
Država je večini ni pa edini lastnik Petrola
V Petrolu je država večji, nikakor pa ne edini in tudi ne največji lastnik. Največji posamični zasebni lastnik je Marko Golob. Največji delničarji, ki obvladujejo 75 odstotkov tega podjetja, pa so:
Šarec takoj zahteval pojasnila, njim pa se ne mudi – na počitnicah so
Divja ugibanja v javnosti, kdo in kaj je v ozadju puča, niso bila edina posledica menjav na vrhu Petrola. Vlada je na dopisni seji še takoj zahtevala pojasnila slovenskega državnega holdinga, katerega lastnik je, kaj za vraga počnejo. Do prihodnjega tedna. Ne mudi se. Zdaj so na počitnicah. Pojasnila pa so v državnem zboru z zahtevo za sklic izredne seje komisije za nadzor javnih financ, ki jo vodi Anže Logar (SDS), zahtevali tudi iz NSi Mateja Tonina. Po teh zahtevah bi lahko sklepali, da nikomur ni nič jasno.
Vlada ugiba kaj se dogaja?
Ugibajo v vladi in v opoziciji. Za opozicijo je razumljivo. Da ugibajo v vladi, pa ne pušča dobrega vtis. Kaže na možnost, da premier Šarec in vlada ne obvladujejo pomembnih podsistemom, če jih niti informirajo ne, kaj pomembnega se jim tam dogaja. Ta možnost je razlog divjih špekulacij v javnosti, kaj se dogaja v podjetju, ki ga vsi poznamo, ker ima večina ljudi avtomobile. Pa še kaj drugega, kar deluje na bencin ali nafto.
Neuspeli krofi Levice
Zgodilo se je to Šarcu prav v trenutku, ko je javnost presunil s kuhinjsko prispodobo o tem, da mu iz Levice Luke Meseca ne smejo kar naprej odpirat vrata v vladno kuhinjo, kjer z ministri peče krofe. Krofi ne uspejo, če je prepih, je Šarec pojasnil, kaj je težava z Levico. Levice pa Šarec ni odstavil le od pečenja krofov v vladni palači. Tudi v državnem zboru so jih začasno postavili precej na stranski tir. Pri vseh projektih, ki so res pomembni, je koaliciji namesto Luke Meseca priskočil na pomoč Zmago Jelinčič s SNS. V vlogi, da so opozicija vladi, ki so si jo sami izvolili in je njihova, nimajo pa v njej ministrov, se Levica odlično počuti. Da bodo ob skupnem vladanju ustvarjali lažni vtis, da so opozicija, so z vladnimi strankami celo že dvakrat podpisali. Javno. In zdaj na vso moč opozarjajo na povsem napačno usmeritev politike, ki je posledica njihovih glasov. Če bo ta politika zares ogrožena, ogrozi jo lahko Janez Janša, bodo pa seveda priskočili na pomoč. Kot so že. So meje opozicijske vloge Levice Luke Meseca. Če bi bila Šarčeva vlada morda res ogrožena.
Ker se tudi vladajoče stranke zavedajo, da se v vseh primerih v prihodnje na pomoč Zmaga Jelinčiča ne bo mogoče zanesti, si vrat do Levice nočejo povsem zaprti. Prej ali slej jim bo Jelinčič tako ali drugače izstavil račun. Finančni minister Bertoncelj, ki je v vlado priletel iz SDH, katere kadri so ravno odstavili šefa Petrola, je Levici, da bi jo umiril, ta teden poslal signal. Opozoril je, da je iz slabe banke, ki je ob dolgovih prevzela tudi nekaj premoženja iz propadlih poslov državnih bank, dolgove so v času Alenke Bratušek reševali z najetjem milijard posojil v tujini, ki še niso odplačana, na stanovanjski sklad prenesli zemljišča za gradnjo 589 stanovanj in vrstnih hiš. Koliko je plačal stanovanjski sklad, nič ne omenjajo, ko Levici sporočajo, kaj vse so dosegli. V naslednjem letu bo prenosov premoženja še več, je zagotovil minister. Da je slabi banki treba zapleniti premoženje in ga brezplačno nameniti “za dobro ljudi” Levica že dalj časa zahteva. Vložili so celo zakon s to vsebino. Ki pa je padel.
V času krize se politiki pri nas za trenutek streznijo. Ko so časi boljši, pa gredo naglo na stare tire. Ali kot je ta teden opisal nekdanji finančni minister Janez Šušteršič na javni televiziji, ko so govorili o državnem Telekomu: državna podjetja so sistem institucionalizirane kraje. Pa nepremičnine niso bile edina spretnost vladajočih zadnji teden, kako izvleči kak denar iz bančne luknje, za katere pokritje bo milijardna posojila še treba vrniti. Na Banko Slovenije s posebnim zakonom poskušajo preložiti še plačilo morebitnih odškodnin za milijardo zaplenjenih obveznic in delnic bank med sanacijo v času vlade Pozitivne Slovenije Alenke Bratušek. V tej stranki je bil tudi današnji premier Šarec.
Evropsko sodišče lahko udari po državnem proračunu
Možnost sodnih sporov in odškodnin bi po sodbi ustavnega sodišča morali prizadetim zagotoviti že v času prejšnje vlada Mira Cerarja. A niso. Vladajočim pa zdaj že gori pod nogami, ker je nespoštovanje sodbe ustavnega sodišča in zaplemba premoženja brez možnosti pravnega varstva že na evropskem sodišču. Evropsko sodišče pa lahko udari po državnem proračunu. Logika vladajočih je, da mora Banka Slovenije plačati, če je napak ocenila, da bi brez državne sanacije bank delničarji in obvezničarji ne bili ob ves denar. A centralna banka je takrat le izvedla, kar ji je naložila tedanja oblast PS, DL, SD, DeSUS in od svojega ravnanja ni imela nobenih koristi. Banke so jih imele in država kot njihov največji lastnik, ki je prihranila to milijardo, ki je nastala, ker so slabo upravljali banke. Ko bo treba poplačati dolgove, ki jih ne bodo nepremičnine, s katerimi se bo gradilo stanovanja in ko bo tudi za zaplembo obveznic priletel račun na državni proračun, Marjana Šarca in njegovih manjšinskih partnerjev najbrž ne bo več na vrhu. Bo pa do takrat lepo.
Peter Jančič, Spletni časopis