Duhovnik Cestnik: Leninistični kolesariat je na oblast spravil ljudi iz tajkunskih krogov

Datum:

“Na vrhu države so ljudje iz tajkunskih krogov ali paradžavnih gospodarstev; predsednica države, predsednik vlade, Janković. In prav kolesarjat, ki se je zdel kot nek leninistični pojav, je tisti, ki nam je bogato buržuazijo spravil na oblast,” je v oddaji Intervju z voditeljem Jožetom Možino izpostavil duhovnik, pisatelj in bloger mag. Branko Cestnik, ki je kritičen do poslancev, ki so se spremenili v avtomate, ki dvigujejo roke in ne poslušajo.

Vsaka oblast po besedah mag. Branka Cestnika na koncu prihaja od Boga v smislu, da vrši neke Božje delo, skrbi za skupno delo. “Vsaka oblast, tudi najbolj nepredstavljiva ali zlobna oblast tirana ali okupatorja, mora na koncu zagotoviti, da so ulice čiste, da pekarne pečejo kruh, da elektrika teče. Oblast ima vlogo, da soureja svet in nadaljuje stvarjenje sveta, ki ga je Bog zastavil.” Ko je aktualna oblast šla v spremembo zakona o verski svobodi, drastično skrčila socialne pravice, dohodke iz tega naslova, se je Cestnik na to ostro odzval. “Ulično krilo režima je oproščeno kovidnih glob. Oba arhetipska sovražnika, kmet in duhovnik, sta jih tako rekoč v enem zamahu dobila po grbi. Tudi vse ostalo, zlasti mediji, je pod nadzorom. Nikoli slovenska vrhnja buržoazija ni imela take moči nad ostalimi deli družbe,” je zapisal.

Smo v neke vrste režimu
“Mi imamo stranko, ki ima 41 poslancev. Matematično je to najmočnejša stranka v zgodovini slovenske demokracije. Če ta stranka ne posluša ljudi, če ni v dialogu z ljudstvom, lahko že govorimo o neke vrste režimu,” je pojasnil in dodal, da je režim, da nekdo nekomu določa, kaj naj govori, misli, kaj je, si torej koristen, nisi koristen, demokracija pa je, da se dogovarja. Spomnil je, da je predstavnik cerkve Gabriel Kavčič odšel na odbor za kulturo, da bi razložil pozicijo cerkve, kaj delajo, zakaj so lahko obravnavani kot družbeno koristni. “Izkušnja pa je bila, da so poslanci gledali v telefon, preobračali liste, ko je prišlo do glasovanja, je eden drugemu rekel, kaj zdaj, za ali proti. Tu imamo ljudi, ki nimajo ušes, izvoljeni so bili, da bi imeli ušesa in bi poslušali, tehtali. Spremenili so se v avtomate, ki dvigujejo roke in ne poslušajo.” Meni, da če se bo ta proces nadaljeval, bo škodil demokraciji oz. ji že škodi.

Ščiti se svoje, obenem pa napada tiste, ki niso tvoji in si jih težko podrediš
V zvezi s politkomisarji je povedal, da jih imenuje ulično krilo režima. Meni, da je to sedaj pomembnejše, družbeno koristnejše od dela teh, ki skrbijo za družbeno dediščino. V isti sapi so namreč izglasovali znižanje socialnih prispevkov za duhovnike in obenem poškodovali pojem družbene koristnosti ne samo cerkve, ampak tudi islamske, protestantske skupnosti, na istem zasedanju pa so oprostili globe kolesarjem, češ da ni bilo zakonito. n”Svoje ljudstvo, krilo na nek način, ki je svoj čas delovalo na ulici, odrešujejo nekih težav, drugim jih nalagajo.” Pogleda se namreč, komu koristijo, pomagajo, škodijo, vidi se klasično – pomagajo svoji rdeči buržoaziji (kolesarje so vodili mladi iz uglednih ljubljanskih družin), ne pa tudi kmetom in njim. Poudarja, da se tukaj vidi ideološki vzorec. “Ščiti se svoje, obenem pa napada tiste, ki niso tvoji in si jih težko podrediš.”

Vsaka družbena skupina, tudi politična, ima goreče krilo. V kolesariatu je bilo po Cestnikovih besedah moč opaziti vso ikonografijo kolesariata, ki je znala biti zelo agresivna, tudi marksistična, tam pa se je opazilo obliko fanatizma. “Ne vem, če so razumno tam vse premislili. Razum je tisti, ki kontrolirala čustva, pri fanatizmu se zgodi, da se razum odstrani. Človek se skoncentrira na eno spoznanje, za drugo pa ni dojemljiv”. Izvor za to, da ni sprejemal kolesarjev, ni bil političen, izvor je bil namreč humanitaren. “Duhovnik sem, spremljam umirajoče, pokopavam ljudi. Težko mi je bilo, da nekdo kolesari, par sto metrov stran pa so ljudje na aparatih in se ne ve, če bodo preživeli.” 

Cestnik je zaupal, da mu je dodatno odprlo oči vprašanje infekcijske klinike v Mariboru, ki jo je obiskal zaradi bolezni enega duhovnika, ki se je tam zdravil. Ker je vse skupaj zelo dotrajano, je kritičen do odločitve poslancev Svobode, ki niso podprli gradnje klinike, čeprav so bila zagotovljena sredstva zanjo. “Vprašaš se, ali so poslanci Maribora ali poslanci režima, ki so centralno vodeni in si ne upajo povzdigniti glasu,” je poudaril in dodal, da imamo na vrhu države ljudi, ki so prišli iz tajkunskih krogov ali paradržavnih gospodarstev, bodisi predsednika vlade, predsednica države. “In prav silni kolesarijat, ki se je zdel kot nek leninistični pojav, je tisti, ki nam je bogato buržuazijo spravil na oblast,” je izpostavil in v zvezi z Golobovim obnašanjem povedal, da je ta prejel veliko glasov na volitvah in temu primerno živi “misijanski moment”, na drugi strani pa ni reform, niti časovnic. “Prišle so poplave, ki so poplavile Slovenijo, rešujejo pa vlado.”

Foto: posnetek zaslona RTVS

Evropa je edini kontinent, ki ima versko krizo
V zvezi z zahtevnostjo razmer v globalni cerkvi je Cestnik povedal, da je Evropa zgodba zase, je namreč edini kontinent, ki ima versko krizo. Azija je namreč nima. Kot pravi, spodbuja ljudi, da gledajo, kako je drugod. “Spodbujam ljudi, da gledajo na druge kontinente, kjer je vera v rasti, v Afriki, tudi v Aziji. Zgodba v svetovnem oziru ni tako slaba, krščanstvo je celo v vzponu. S številom prebivalstva raste število katolikov. Evropa je duhovna drama. Sociološka razlaga je, da zaradi  preveč oblasti in moči, ki jo je cerkev imela prej.” Cerkev je bila v Evropi po njegovo zvezana z oblastjo, v ZDA pa ni bilo tako. Tam ni bilo potrebe po odcepljanju, da se vzpostavi entiteto mimo ali proti cerkvi. “V Evropi imamo najprej celo vrsto nekih elit buržoaznih, nato ideološke komuniste, boljševike, ki so začutili potrebo, da se zoperstavijo religiji in so oni nova religija, nova cerkev, želijo absolutni prelom s krščansko preteklostjo.”

Brez avtoritete se ne da živeti
V Evropi živimo v časih, ko je močan trend, da se ne priznava nobene avtoritete in je človek dovolj sam sebi. “To je ta notranji vidik. Zunanji je ta odpor proti krščanstvu, paradigma brez Boga, notranji je brezočetovstvo. Neki odpor v glavnem do avtoritete očeta. Poskuša se živeti brez očeta, kar prevedeno v družbeni jezik pomeni brez avtoritete”. Seveda je to po Cestnikovih besedah kratkega diha, ker se brez avtoritete ne da živeti. To najraje primerjam s trtami. Če namreč trta raste, kakor sama hoče, uniči vse okrog sebe, pokrije vse zemljino, stre, ravno tako nima grozdja. “To je podoba nekoga, ki noče imeti opore v avtoriteti.” Za dinamiko družine po njegovih besedah to pomeni brezpotje, izgubljenost, tesnobo, eksistencialno krizo, prej ali slej pa to privede do iskanja nadomestne avtoritete.

Z migracijami po Cestnikovih besedah prihaja tip človeka, ki še ima vzgojo močnega očeta. Eden od razlogov, zakaj tukaj migrant postane neobvladljiv, da se poveča kriminal, ko pride v to okolje, kjer ni močnih avtoritet, je v tem, da je bil sam v svojem okolju vajen takšnih avtoritet. “Je dezorientiran, ima občutek anarhije, kjer mu je dovoljeno vse. To je problem.” Avtoriteto je po njegovo treba vedno imeti, toda spoštljivo, spoštovano, lepo vzgojeno, drugače lahko vsi zaidemo.

V zvezi z najbolj očitnimi ranami slovenske cerkve je povedal, da se mu zdi, da je mariborska afera dolgoročno škodila cerkvi. “Ne samo afera kot afera, ampak tudi, kako smo to afero obravnavali, reševali. Mislim, da odstop nadškofov v šusu ni bil premišljen. Takrat se nam je porušila struktura očetovstva, avtoritete, ki se še ni čisto nazaj postavila. Vzpostavi se nezaupanje v voditeljsko službo.” Meni, da bo ta rana še nekaj časa trajala in cerkev držala v nestabilnosti. Omenil je tudi, da je bil Marko Ivan Rupnik vsa ta desetletja nesporna moralna in duhovna avtoriteta, ljudje so drli za njim, da so ga poslušali, to pa se je sedaj naenkrat podrlo. Poudaril je, da smo se znašli v kaosu informacij, dezinformacij, priznal je, da je pričakoval, da bi se ta oglasil in razložil svojo pozicijo, ker bi to pomagalo pri orientaciji.

Duhovnik in pisatelj mag. Branko Cestnik se je v preteklosti zanimal za poklic vojaka. V mladinski dobi se je navduševal nad marksizmom, hodil je na mladinske delovne akcije, po služenju vojaškega roka se je odločil, da bo šel po duhovniški poti. Tako se je odločil za študij teologije. Vstopil je v izrazito misijonarski red klaretincev, ki ga je poslal na študij v Rim, po dveh letih pa v noviciat v Madrid. V Rimu je študiral na treh različnih univerzah (filozofijo, teologijo, pedagogiko in mladinsko pastoralo).

N. Ž.

Sorodno

Zadnji prispevki

Slovensko gospodarstvo v resnih težavah: Padec obsega storitev največji v EU

Ekonomija deluje v večletnih ciklih. Politiki, ki trdijo, da...

Avstrija: vladajoča Ljudska stranka bi za migrante uvedla DNK teste

Avstrijska vladajoča Ljudska stranka želi uvesti DNK teste, da...

Zakaj Italija ne zaupa v verodostojnost delovanja Slovenije

"Mi ne govorimo o legalnih migracijah, govorimo o ilegalnih...

Investicije v šolske objekte v Ivančni Gorici: Prizidki za prihodnje generacije

Po demografskih kazalcih Občina Ivančna Gorica že nekaj let...