Prazniki v Sloveniji so dokaj nenavadni. Imamo kastni sistem prvo- in drugorazrednih praznikov. Nekateri so dneva prosti dnevi, drugi ne. Imamo tudi težave z vsebino. Takšen primer je 27. april oziroma dan upora. Posebnost v EU-ju je tudi dvodnevno praznovanje praznika dela, kar bremeni gospodarstvo.
Za 27. april danes vemo, da je vsebinsko prazen praznik, kar še ne pomeni, da se na ta dan za slovenski narod ni zgodilo nič pomembnega. Ustanovljena je bila Slovenska legija, prva protiokupatroska odporniška formacija, o čemer smo že pisali (več tukaj).
Cilj Protiimperialistične fronte je bil boj proti zahodnim zaveznikom
Vsekakor pa na ta dan ni bila ustanovljena Osvobodilna fronta, kot nas še vedno prepričuje komunistično zgodovinopisje. Je pa bila 26. aprila, torej dan prej, ustanovljena Protiimperialistična fronta za boj proti zahodnim zaveznikom.

Dokler Adolf Hitler ni napadel Moskve (torej matice slovenskih komunistov), je med domačimi komunisti in nacisti veljalo sožitje. Skupaj so celo praznovali 1. maj, posledično pa ima včerajšnji praznik nekoliko zlovešč pridih.
Smo edina država v EU, ki praznuje 2. maj
Prav tako je kontroverzen današnji državni praznik. Slovenija naj bi bila edina v EU-ju, ki 2. maj praznuje (celo kot dela prost dan). V Evropi je sicer le še kakšna država na Balkanu, ki ta praznik praznuje.

Je spomin na Trubarja manjvreden od komunistične teologije?
In če imamo po eni strani dela proste dneve, ki so brez vsebine (služijo ohranjanju komunistične teologije), pa imamo praznike z resnično vsebino, kot je 8. junij (dan Primoža Trubarja), ki pa si očitno ne zaslužijo biti dela prosti dnevi, čeprav vemo, da sta knjižni jezik in pisana beseda ključna za ohranjanje slovenske kulture in naroda. Pa bo kdo rekel, da je dela prost dan že 31. oktober (dan reformacije). 8. junij letos sicer pride na nedeljo, in je zato prost.
Bomo dan upora nekoč praznovali 13. maja?
Če je dela prost dan (trenutno) brezvsebinski 27. april, potem bi toliko bolj moral biti tisti, ki resnično vsebinsko nekaj pomeni za narod in kulturo. Ob tem gre spomniti, da je do prvega spopada z okupatorjem prišlo na 13. maja. Za “dan upora” se potemtakem ponujata dve možnosti, da pride do vsebinske spremembe praznika ali pa se ta prestavi na drug dan. Nekaj o letošnjih praznikih je tukaj.
Domen Mezeg