V Sloveniji se pravosodni sistem že vrsto let sooča z očitki o pristranskosti, ki se kažejo v različnem obravnavanju posameznikov glede na njihovo politično ali ideološko usmerjenost. Medtem ko politiki in simpatizerji leve politične opcije pogosto “odnesejo brez posledic”, se zdi, da za posameznike, povezane z desnico, veljajo strožja merila.
Primeri, kot sta oprostilni sodbi v zasebnih tožbah zoper Luko Mesca in Mateja Tašnerja Vatovca zaradi žaljivih obdolžitev Roka Snežiča, vnovič razkrivajo vprašljivo prakso v slovenskem pravosodju. Oba poslanca Levice sta bila namreč oproščena zaradi žaljivih izjav na podlagi absurdnih utemeljitev, med drugim tudi zato, “ker simpatizira z desno politično opcijo”.
Marca 2022 je Luka Mesec na predvolilnem soočenju na TV Slovenija ostro kritiziral davčnega svetovalca Roka Snežiča, ga je označil za kriminalca in povezal z oligarhijo ter domačim vplivom na kadriranje NPU. Snežič je zaradi teh izjav zoper Mesca vložil zasebno tožbo, saj je menil, da so neutemeljene in škodljive.
Snežič je prav tako povedal, da so bili argumenti Luke Mesca, ki jim je sodnik Vid Pavlica prikimal, naslednji: da je “on stric iz ozadja desnega političnega pola v Sloveniji, predvsem ene stranke, za katero on ve, katero misli“. Mesec je kot utemeljitev argumentov navajal domnevna dejanja Snežičeve bivše žene in sedanjega dekleta, očital mu je prijateljevanje z Janezom Janšo in naročilo jumbo plakatov v času predvolilne kampanje, na katerih je bil “drogirani” Miha Kordiš. To so bili “absurdni” Meščevi argumenti, ki pa jim je sodnik po besedah Snežiča brez oklevanja pritrdil.
Okrožno sodišče v Ljubljani, ki ga je vodila sodnica Barbara Vehovar Meze, je Mesca oprostilo. Sodišče je presodilo, da Mesec ni storil kaznivega dejanja, saj je tehtalo med pravico do svobode izražanja in pravico do zasebnosti. Po mnenju sodišča je imel Mesec utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih besed zaradi poročanja medijev, a je Snežič v sodni spis predložil potrdila o nekaznovanosti v Sloveniji in Bosni in Hercegovini, obenem pa poudaril, da sta bili njegovi pravnomočni obsodbi izbrisani, kar pomeni, da uradno velja za neobsojenega.
Snežič je v pogovoru za naš medij izpostavil, da je sodnik Pavlica, ki je prav tako oprostil Mateja Tašnerja Vatovca v podobni zadevi, utemeljil odločitev z absurdno trditvijo, da je Snežič “politična javna oseba“, ker simpatizira s stranko SDS. “To je popoln absurd. Simpatizerji strank niso politiki. Nisem član SDS, nisem javna oseba, sem le podjetnik, ki ima osebno prijateljstvo z Janezom Janšo,” je dejal Snežič.
Prav tako je izpostavil, da je Pavlica, ki prihaja iz Trbovelj (kot tudi Mesec), Meščeve izjave upravičeval z argumentom, da je kot politik “ozaveščal javnost”. Takšna utemeljitev sodišča odpira vprašanje, ali so politiki leve provenience deležni večje popustljivosti pri svojih izjavah.
Na Okrajnem sodišču v Trbovljah je bil danes poslanec Levice Matej Vatovec Tašner oproščen razžalitve in žaljive obdolžitve davčnega svetovalca Roka Snežiča.
Dejstvo je, da v pravnih državah, vključno s Slovenijo, politik ne sme kar tako nekoga označiti za “kriminalca” brez pravne podlage. Oznaka “kriminalec” implicira storitev kaznivega dejanja, kar mora biti dokazano v sodnem postopku. V nasprotnem primeru se lahko prizadeta oseba sklicuje na določbe Obligacijskega zakonika ali Kazenskega zakonika, ki urejata obrekovanje in žalitev. Poslanci sicer uživajo imuniteto, ki jim omogoča svobodo govora v parlamentu, vendar ta ne velja absolutno zunaj parlamentarnih razprav ali v primeru očitne zlorabe. V primeru Snežiča je ključno, da sta bili njegovi pravnomočni obsodbi izbrisani, kar ga pravno postavlja v položaj neobsojene osebe. Kljub temu so sodišča očitno dala prednost svobodi izražanja politikov levice, in to brez kančka oklevanja.
Dvojna merila: primer Janeza Janše in ostali primeri
Primer Roka Snežiča ni osamljen. Slovenski pravosodni sistem že dolgo buri duhove zaradi očitkov o dvojnih merilih. Nesporno je, da svoboda govora dopušča tudi žaljiv govor, kar pomeni, da ima prizadeta oseba pravico do tožbe. Vendar se zdi, da sodišča določeni ideološki opciji (levici) dopuščajo več svobode, medtem ko so do desnice strožja. Primer Janeza Janše je zgovoren. Leta 2016 je bil predsednik SDS obsojen zaradi zapisa na Twitterju, s katerim je namigoval na njuno nepristransko poročanje.
Sodišče ni upoštevalo širšega konteksta, da sta novinarki veljali za naklonjeni levici, temveč je Janševe besede interpretiralo ozko in ga obsodilo. Po drugi strani je Mesec, ki je Bernarda Brščiča označil za “fašista”, prejel le opomin, ki ga je Vrhovno sodišče RS kasneje razveljavilo.
Sicer pa bi, sodeč po vsem tem, lahko enostavno povlekli paralele med primeroma, ki jasno razkrivata dvojne vatle. Luka Mesec je bil oproščen, ker je po mnenju sodnika Pavlice po besedah Snežiča “kot politična osebnost ozaveščal javnost”, kar je v javnem interesu. To je bilo nad “osebno žaljivo”. Ali potem ne moremo reči, da je Janša kot “politična osebnost ozaveščal javnost”, ko je namigoval na nepristranskost novinark, ki naj bi objektivno poročali in javnost nepristransko informirali? Snežič je ob tem izpostavil, da je Mesec onečastil njegov ugled na POP TV, ki ima večji doseg do slovenskega ljudstva kot pa zapis Janeza Janše na takratnem profilu X, ki ga večina Slovencev nima. Ob tem je dejal, da mu je Mesec očital tudi, da se je zaradi njegove vpletenosti v NPU ustanovila preiskovalna komisija, na kar mu je Snežič odvrnil: “Vprašali so me, ali sem seksal s Tino Gaber in ali je Tina Gaber sodelovala v spornih poslih v BiH, oboje sem potrdil,” je zaključil Snežič.
Snežičev primer je znova dodatno osvetlil problematiko dvojnih vatlov pravosodja. Kljub predložitvi dokazov o svoji nekaznovanosti so sodišča dala prednost domnevam politikov, ki so se sklicevali na medijske članke, katerih resničnost ni bila preverjena. To odpira vprašanje, ali pravosodni sistem v Sloveniji resnično deluje skladno z načeli pravne države ali pa je podvržen ideološkim vplivom.
T. B.