Protesti Britancev zaradi migrantskega nasilja. Bliskovit in močan odgovor vlade na proteste. Policija ignorirala oborožene muslimanske tolpe, ki patruljirajo po ulicah. Premier napoveduje zaporne kazni tudi za tiste, ki so posnetke protestov delili po spletu.
V začetku meseca je po več britanskih mestih prišlo do demonstracij domačega prebivalstva proti migrantom in migrantskemu nasilju, ki je stalnica že desetletja, a si oblasti pred njim namenoma zatiskajo oči. A če so oblasti v Združenem kraljestvu mehke do migrantskega nasilja, so v primeru protestov britanskega življa odgovorile z vso silo, ki jo ima država na voljo.
Povod za demonstracije (skrajno desničarsko nasilništvo je sicer uradna vladna oznaka) je bil umor treh deklic 29. julija v Southportu. V poletno plesno delavnico, kjer se je zabavala skupina od šest do enajst let starih deklic, je vdrl mlajši moški in izvedel pravi pokol. Dve deklici, stari šest oziroma sedem let, sta bili na mestu mrtvi, še osem je bilo ranjenih, ena med njimi je umrla v bolnišnici. Hudo ranjena je bila tudi ena izmed moderatork plesne delavnice, ki je poskušala zaščititi otroke.
Običajne manipulacije oblasti in “verodostojnih medijev”
Oblasti in mediji so – kot je to v navadi v mnogih zahodnih državah, skušali prikriti identiteto storilca – saj je bil imigrantskega rodu. Objavili so, da gre za 17-letnega Valižana. Izkazalo se je, da je bil resda rojen v Walesu, a sta njegova starša imigranta iz Ruande. Mediji so nato objavili sliko fantiča v šolski uniformi, kar je še ena običajnih manipulacij, ki si jo privoščijo “verodostojni mediji”, kadar poročajo o imigrantskem nasilju – morilec je v letih, odkar je bila posneta fotografija, precej zrasel in ni niti od daleč več podoben nežnemu fantiču s fotografije.
Medijske manipulacije
Ker so oblasti in “verodostojni” mediji manipulirali, seveda ni nič čudnega, da je prišlo tudi pri širjenju novice do konfuzije, kjer so govorice napadalca napačno razglasile za muslimana, pokol pa označili za teroristično dejanje. Navsezadnje so v Britaniji pri vsaj 90 odstotkih primerov, ko gre za teroristične napade, storilci muslimani. V teh primerih ravna sprega migrantoljubske globoke države, progresivnih medijev in levičarske politike praktično šablonsko, tako kot je ravnala v primeru morilca iz Southporta. Najprej prikrivajo storilca, dokler ga lahko, potem pa najdejo nekakšen izgovor za njegovo ravnanje, eden najpogostejših je, da ima storilec “duševne težave”. To sicer ni samo britanska posebnost, podobo ravnajo migrantoljubci širom Evrope – v Nemčiji, Franciji, na Švedskem, Nizozemskem … Tukaj se seveda poraja dodatno vprašanje, kako to, da ima toliko migrantov in/ali njihovih potomcev duševne težave. Še bolj pomembno, zakaj se v Evropo uvaža takšne ljudi? Kako bodo ljudje s psihičnimi težavami zapolnili manko na trgu delovne sile, ki je po trditvah globalistov glavni razlog za spodbujanje množičnih migracij v zahodne države? In seveda, kako naj bi to obogatilo zahodno družbo, kot neprestano blejajo migrantoljubci?
Protesti proti migrantskemu nasilju
Poniglavi poskus prikrivanja in manipulacij je razjaril del britanske javnosti. Navsezadnje so bile žrtve majhne deklice, ki so nič hudega sluteč plesale v otroški delavnici. Na predsednika vlade Keira Starmerja, ki je prišel položit rože na mesto zločina in izvalil nekaj puhlic, se je vsul srd staršev, sosedov, znancev umorjenih in ranjenih deklic. Sledilo je protestno druženje, ki so ga oblasti in mediji takoj razglasili za skrajno desničarsko in rasistično nasilništvo, poslali policijo, naj protestnike razžene, in potem so zadeve ušle izpod kontrole.
Žrtve migrantov ignorirajo
Protesti so v naslednjih dneh izbruhnili v mestih, kjer so visoke koncentracije priseljencev, predvsem muslimanskih, in s tem tudi mnogi primeri nasilja s strani le-teh. Poleg Southporta so ljudje protestirali tudi v Londonu, Birminghamu, Boltonu, Blackpoolu, Sunderlandu, Middlesboroughu, Bristolu, Leedsu, Stoke-on-Trentu, Prestonu … in tudi v Rotherhamu, mestu, v katerem so muslimanske moške tolpe v dobrem desetletju (1997–2010) spolno zlorabile 1400 najstnic in celo otrok. In lokalna politika, oblasti in mediji so molčali in prikrivali te množične zločine, ker so se bali, da jih bodo obtožili rasizma, islamofobije, ksenofobije in tako naprej. Žrtve še danes niso dobile zadoščenja, mnogi posiljevalci so se izognili kazni tudi z odhodom v domače države, nekateri so bili sicer kaznovani, a so kazni večinoma patetično nizke, v veliki večini primerov pa sodni mlini meljejo počasi in veliko vprašanje je, kdaj, če sploh kdaj, bodo zmleli.
Premier grozi z represijo
No, če so sodni mlini v primeru rotherhamskih posiljevalcev počasni, je odziv na proteste domačinskega prebivalstva zelo hiter in odločen. Sam predsednik vlade Keir Starmer je napovedal, da bodo sodišča delovala 24 ur na dan, da bodo oblasti vsak protest strle s silo, da bodo organizirali “stalno vojsko” policijskih rezervistov, ki bodo na voljo za takojšno akcijo in ne bodo delali razlik med tistimi, ki so se protestov dejansko udeležili, in tistimi, ki so jih komentirali na spletnih straneh ali delili videoposnetke. Zagrozil je, da bodo “hudo obžalovali”, ter že vnaprej napovedal, da bodo strogo kaznovani. Kar meče nekoliko čudno luč na domnevo, da so sodišča neodvisna od izvršne oblasti in se le-ta naj ne bi vmešavala, kaj šele usmerjala, v delo sodišč. Za nameček pa je premier še napovedal vojno spletnim platformam, ki bi kazale kakršno koli podporo protestnikom ali samo razgaljale dvoličnost vlade.
Dvoličnosti ne manjka
In dvoličnosti ne manjka. Medtem ko so protestnike obtoževali nasilja in celo terorizma ter je policija proti njim uporabila gumijevke in pse, grozila pa tudi z uporabo strelnega orožja, in medtem ko so oboroženi policisti vpadali v hiše in izvajali aretacije uporabnikov spletnih omrežij, ki so kritizirali vlado in njen odgovor na proteste, pa so policisti popolnoma mirno opazovali “protiproteste” levičarjev, še spodbujali in usmerjali so jih. Prav tako so popolnoma mirno gledali zbiranje zamaskiranih muslimanskih tolp, čeprav so bile le-te za razliko od “skrajno desničarskih” protestnikov celo oborožene z noži, mačetami, kovinskimi palicami in tega orožja niso niti skrivale. Policisti so jim zagotavljali, da so “z njimi”, celo objemali so se in jim delili čaj in kolačke. V najboljšem primeru so jih milo prosili, naj orožje deponirajo pri lokalni mošeji. In policija je bila čisto pasivna, ko so muslimanske tolpe pretepale bele Britance, čeprav večina napadenih sploh ni sodelovala v protestih. Širjenje posnetkov teh dvoličnosti seveda tudi pade pod “spletno podporo skrajno desničarskemu nasilništvu” ter “širjenju lažnih novic” in s tem kazenski odgovornosti. Predsednika vlade so na spletu že poimenovali “two-tier Keir”, torej “dvoličn”« Keir. Zelo verjetno bo tudi ta oznaka kmalu postala preganjan primer sovražnega govora.
Aretacije “skrajnih desničarjev”
Policija je do sedaj aretirala že več sto “skrajnih desničarjev” in sodišča so jih na ducate, kot je napovedal premier, ekspresno spoznala za krive, kazni pa bodo izrečene konec meseca in bodo glede na Starmerjeve napovedi po vsej verjetnosti zaporne. Zanimivo je, da je sredi julija vlada ocenila, da so zapori preobremenjeni in predčasno izpustila stotine kriminalcev, da bi “razbremenila” sistem, ki je “tik pred zlomom”. Po spletu se tako že širijo trditve, da je vlada že vnaprej pripravila prostor za kritike levičarske zakonodaje, ki jo namerava uzakoniti v prihodnjih mesecih, in so tako zatrtje “skrajno desničarskih” protestnikov in njihove obsodbe zgolj generalka.
Bogdan Sajovic