»Glavni cilj je preprečiti vsako kritiko islama s pomočjo Kluba proti islamofobiji,« je lani zapisala nemška novinarka Zara Riffler, ki je specializirana za islam, in opozorila, da islamisti zato pretiravajo z diskriminacijo muslimanov v Evropi, da bi utišali kritike »religije miru«.
Soeren Kern je geopolitični analitik, ki se je poglobil v najnovejše letno poročilo o islamofobiji (sedmo po vrsti), ki ga napiše 35 regionalnih »znanstvenikov«, »strokovnjakov« in aktivistov »civilne družbe«, ki naj bi se ukvarjali z rasizmom in človekovimi pravicami. V posebnem poglavju je omenjena tudi Slovenija, o (domnevni) islamofobiji je poročala Maja Pucelj s Fakultete za organizacijske študije, ki je med drugim kot portal, ki uporablja islamofobno retoriko omenila tudi Kavarno Hayek. Ampak o tem malo kasneje.
O celotnem poročilu Kern piše, da Evropsko letno poročilo o islamofobiji (EIR) za leto 2022 (dokument na 584 straneh) lažno trdi, da je preganjanje muslimanov v Evropi vseprisotno. Staro celino se prikazuje kot nevarno za muslimane. Poročilo, ki poskuša politizirati »islamofobijo«, se zdi namenjeno spodbujanju dolgotrajnih prizadevanj islamistov za kriminalizacijo kritike islama na Zahodu. Nadaljnje objavljanje teh poročil, ki jih vsako leto od leta 2015 objavlja konzorcij nevladnih organizacij civilne družbe pod vplivom Turčije, kaže, da se islamistična kampanja za ustrahovanje zahodnih elit in podžiganje muslimanskega priseljenskega prebivalstva nadaljuje. Poročilo je sicer napisano tako, da večinoma anekdotične primere domnevne diskriminacije muslimanov zbere v šest kategorij: zaposlovanje, izobraževanje, politika, mediji, internet in pravosodje.
Poročilo temelji na zelo subjektivni zaznavi »islamofobije«. Kot islamofobično je predstavljeno vsaka kritika islama. To je dokaz, da je v Evropi razširjeno preganjanje muslimanov, ki so predstavljeni kot žrtve. EIR je polno psevdoznanstvene terminologije, kot so »podzavestna islamofobija«, »ponotranjena islamofobija«, »sodobna islamofobija«, »institucionalizirana islamofobija«, »državna islamofobija« in »nedirektna islamofobija«. Opozarja na »istematično signaliziranje islamofobije«, »sistemske islamofobne prakse« in »potencialne islamofobne situacije«. Poročilo se pritožuje nad »islamsko skeptičnimi zgodbami«, »protiislamsko legitimizacijo«, »protimuslimansko propagando«, »protimuslimanskim teorijam zarote«, »protimuslimanskim stereotipom« in »besnimi islamofobnimi bitkami«. Poročilo tudi obsoja »islamofobna sporočila«, »islamofobno retoriko«, »islamofobni sovražni govor«, »islamofobna dejanja«, »islamofobne novinarske članke«, »islamofobno vsebino« in »islamofobna čustva«.
Primer domnevne »islamofobije«, vtkane v EIR 2022, je subjektivna trditev, da so Evropejci bolj toplo sprejeli ukrajinske vojne begunce kot muslimanske migrante iz Afrike, Azije in Bližnjega vzhoda. EIR trdi, da je ruska invazija na Ukrajino »razkrila stereotipno predstavo Evropejcev v odnosu do različnih vrst beguncev«. Po mnenju EIR je »v primerjavi s problematiziranjem priseljevanja muslimanov razprava o belih, krščanskih Ukrajincih, ki so seveda dobrodošli v Evropi, razkrila globoko zakoreninjene predsodke mnogih Evropejcev«.
Drugi domnevni primer »islamofobije« vključuje evropsko medijsko poročanje s svetovnega nogometnega prvenstva, ki je potekalo v Katarju novembra in decembra 2022. EIR trdi, da so bila medijska poročila »islamofobna in orientalistična«, ker »je obstajala stereotipna upodobitev muslimanskih žensk in ravnanje z njimi glede na običaje določenih narodov in družb, ki so bile nato pripisane islamu kot veri«.
EIR tudi trdi, da je »islamofobno«, če evropski zgodovinski učbeniki preučujejo pogosto nasilno naravo Otomanskega cesarstva, ki je 600 let zasedalo dele Evrope med 14. in zgodnjim 20. stoletjem.
In Slovenija? Maja Pucelj začne (poročilo o Sloveniji je objavljeno na straneh 497 – 515), da je bilo leto 2022 v Sloveniji volilno leto, zato »so predstavniki desničarskih političnih strank pričeli uporabljati protimigrantsko retoriko z namenom mobilizacije volivcev na volitve, kar je povzročilo opazen premik od islamofobne retorike v smeri sovražne in protimigrantske retorike, ki je bolj ali manj prikrito vsebovala tudi elemente islamofobne retorike«. Po njenem se je leta 2022 islamofobna in ksenofobna retorika v Sloveniji v negativnem kontekstu usmerila predvsem proti migrantom in beguncem, ki so prihajali v Slovenijo, predvsem iz Afrike in Bližnjega vzhoda. Tudi Pucljeva stoka, da so bili ukrajinski begunci neprimerneje boljše sprejeti kot Arabci in Afričani. S prstom pokaže tudi na medije, češ da so o islamofobiji premalo poročali.
Glavni akterji islamofobne retorike so ostali nespremenjeni in pripadajo desnim konservativnim/nacionalističnim strankam in gibanjem, zaključi uvod Pucljeva. In kdo so ti glavni akterji?
Pucljeva na strani 508 omenja Žana Mahniča (SDS), ki je Falilo Pašić, ki se je povezala z Gibanjem Svoboda, na Twitterju označil za radikalno islamistko, ki v Slovenijo prinaša šeriatizacijo in islamizacijo. Na strani 509 sta omenjeni Demokracija in Nova24TV. To sta »glavna slovenska medija, ki sta v letu 2022 objavljala diskriminatorne vsebine«, piše Pucljeva, ki omenja članka Kako preprečiti holokavst in Množične migracije kot orožje islamizacije Evrope.
V poročilu se je znašla tudi Kavarna Hayek. Pucljevo je zbodel prispevek z naslovom Dobljena majhna bitka proti islamu, vojna bo še dolga: evroposlanci Evropski komisiji prepovedali financiranje promocije hidžaba. Tako zelo, da ga je v poročilu tudi citirala: »Ampak naj razjasnimo: islam ni bil nikoli vrednota Evrope, muslimani na stari celini so bili bolj ali manj eksotika, hidžab se ni nosil, arabsko se ni govorilo, Koran je bil samo zaprašena knjiga v knjižnici. Amandmaja, sprejeta v Evropskem parlamentu, pomenita korak naprej pri ohranjanju evropske tradicije, katere islam nikoli ni bil njen del. Ampak vojna bo še dolga. Kot poudarja François-Xavier Bellamy na svojih družbenih omrežjih, je treba opraviti še veliko dela, da bi mnoge izvoljene uradnike, zlasti na levici, prepričali o potrebi po boju proti radikalnemu islamu.« Sicer je omenjen še Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je migrante označil za »lovce na tartufe«.
Kot osrednje igralce islamofobije v Sloveniji je Pucljeva med političnimi strankami navedla SDS kot del EPP, Slovensko nacionalno stranko in Domovinsko ligo, med mediji pa je predvsem izpostavila revijo Demokracija in portal Nova24TV.
Kavarna Hayek