Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je ministru za delo Luki Mescu sporočila, da je nemudoma treba vzpostaviti ukrep čakanja na delo. Vse več podjetij se namreč sooča z upadom povpraševanja, ukrep pa bi omogočil zadržanje delavcev, ki bi se po povečanem povpraševanju znova aktivirali.
V OZS v zadnjem času prejemajo vse več pozivov, obrtnikov, podjetnikov idr., ki svarijo pred vse težjimi razmerami v gospodarstvu. Z vse večjimi težavami se soočajo zlasti podjetja, ki izvažajo na nemški trg, saj beležijo upad povpraševanja. Dejstvo, da se ohlaja tudi slovensko gospodarstvo, kaže podatek o padcu industrijske proizvodnje za 7,9 odstotka, kar je največji padec med članicami EU, poroča STA.
Nemčija je namreč v tehnični recesiji, nanjo pa ni vezana zgolj slovenska industrija, ampak tudi večje število izvoznikov v malem gospodarstvu. Razmere pa še dodatno zaostrujejo višje obrestne mere, to pa zmanjšuje povpraševanje tako s strani gospodarstva kot tudi gospodinjstev. Prav zato je treba v najkrajšem možnem času vzpostaviti mehanizem čakanja na delo, še poudarjajo v OZS, kot so to že storili v Nemčiji.
To bo omogočilo ohranitev zaposlenih v podjetjih in njihovo aktivacijo, ko bo povpraševanje spet večje. V času pandemije covida-19 se je namreč zelo jasno pokazalo, kako težko je delavce, ko enkrat zapustijo neko panogo, pridobiti nazaj. Zato je pravočasno ukrepanje po mnenju OZS oziroma njegovega predsednika Blaža Cvara edina možnost za ohranitev konkurenčnosti domačega gospodarstva.
Izpostavili so tudi težave, s katerimi se gospodarstvo sooča: izjemno visoko obremenitev stroškov dela in zapleteno administracijo. Slovenija je vnovič nazadovala na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD. Med 64 državami se je uvrstila šele na 42. mesto, to je kar štiri mesta slabše kot lani, ko smo imeli tudi vlado Janeza Janše.
Domen Mezeg