Poslanci koalicije so zavrnili predlog pokojninske novele SDS . Ta bi zavarovancem z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev in s soglasjem delodajalca omogočil prejemanje 100-odstotne starostne pokojnine in hkrati opravljanje dela v delovnem razmerju za polni delovni čas.
Vlada predloga ni podprla, z utemeljitvijo, da podpira predloga, da tako prepletanje različnih ukrepov lahko vnaša samo nepotrebno zmedo in neutemeljeno spreminja namen tega obveznega zavarovanja.
Stranka SDS namreč je z novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predlagala spremembo obstoječe zakonske ureditve na način, da bi se zavarovancem, ki izpolnijo zakonske pogoje za polno starostno upokojitev in za katere delodajalec zaradi delovnih potreb izrazi interes po ponovni zaposlitvi tudi po njihovi upokojitvi, omogočilo hkrati prejemanje starostne pokojnine v polnem znesku in opravljanje dela v delovnem razmerju za polni delovni čas (dvojni status). Upokojenci bi tako lahko delali in hkrati dobili polno pokojnino.
Sistem je namreč trenutno urejen tako, da posameznik ne more istočasno opravljati dela s polnim delovnim časom in prejemati polne starostne pokojnine. V prvih treh letih lahko delavci, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev, prejemajo 40 odstotkov pokojnine. Po treh letih pa prejemajo 20 odstotkov pokojnine, izhaja iz predloga zakona. Tako upokojencem ni omogočeno, da po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino nadaljujejo z delom, ne da bi to vplivalo na višino njihove pokojnine, kar v slab položaj spravlja tudi delodajalce. Slednji namreč delavca, ki ga potrebujejo in so z njegovim delom zadovoljni, ko ta izpolni pogoje za starostno upokojitev, ne morejo obdržati v delovnem razmerju, ne da bi se bil ta prisiljen odpovedati precejšnjemu delu starostne pokojnine. Poleg tega je delna upokojitev časovno omejena na največ tri leta.
Jože Tanko je na seji opozoril, da lahko zaposleni tudi po upokojitvi pomembno prispevajo k rezultatom gospodarske družbe ali institucije, še posebej v panogah, kjer je to potrebno (v šolstvu, kjer manjka 4 tisoč učiteljev; v domu za starejše, kjer manjka 3 tisoč usposobljenega kadra itd.).
“Pokojninske blagajne predlog v ničemer ne obremeni, saj bi zaposleni upokojenec dobil ravno toliko, kot če ne bi še naprej delal in doma ležal na kavču. Še več, če bi zaposleni upokojenec še naprej delal, bi prispeval še naprej v pokojninsko blagajno in zdravstveno, tako tudi davčno blagajno prispeval še vse dajatve, ki jim naloži nov status. Pokojninska blagajna dobi od njega tako nove prispevke, prav tako zdravstvena, v davčno blagajno pa bi dodatno prispeval še s povečano dohodnino.”
V največji opozicijski stranki so menili, da so delavci tako dvakrat obravnavani neenako: ker ne prejemajo polnega zneska pokojnine in ker od svoje plače še vedno plačujejo enake davke in prispevke kot redno zaposleni. V SDS so še dodali, da bi imel predlog pozitivne finančne posledice za pokojninsko blagajno. Zavarovanci bi namreč po upokojitvi ponovno vstopili v zavarovanje. “Zaradi ponovnega plačevanja prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje bodo nastali dodatni prilivi v pokojninsko in zdravstveno blagajno.” Delodajalci se tako znajdejo v položaju, ko morajo iskati nove delavce, kar pa je v določenih primerih zelo težko izvedljivo. Določeni delavci namreč razpolagajo z izkušnjami in znanji, ki jih je (v kratkem času) zelo težko nadomestiti.
V SDS predlagajo spremembe na način, da se tistim, ki izpolnijo zakonske pogoje za polno starostno upokojitev in za katere delodajalec izrazi interes po ponovni zaposlitvi tudi po njihovi upokojitvi, omogoči hkratno prejemanje starostne pokojnine v polnem znesku in opravljanje dela v delovnem razmerju za polni delovni čas.
A.G.