Medtem ko gremo mi v plačno reformo javnega sektorja, ki bo državo stala kar 800 milijonov evrov, Evropska centralna banka (ECB) poziva k brzdanju plačnih apetitov. Podpredsednik ECB Luis de Guindos je v pogovoru za nemški časnik Süddeutsche Zeitung namreč povedal, da bi se morali sindikati izogibati pretiranim zahtevam glede zvišanja plač. Po njegovih besedah se je namreč potrebno izogniti plačno-inflacijski spirali, saj le-ta ne pozna zmagovalcev.
V zadnjih mesecih smo priča visoki inflaciji, ki je daleč od dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB in je še vedno na ravneh, ki jih v Evropi nismo videli že desetletja. Ker je na račun tega prišlo do realnega zmanjšanja življenjskega standarda Evropejk in Evropejcev, so delojemalske organizacije po Evropi okrepile prizadevanja za dvig plač. To počnejo s pomočjo stavk, pogajalsko moč zaposlenih v nekaterih panogah pa je okrepilo tudi pomanjkanje kvalificirane delovne sile. To pa prispeva h krepitvi inflacijskih pritiskov po gospodarstvu in povečuje nevarnost plačno-inflacijske spirale, ko torej rast cen povzroča pritiske za rast plač. To pa potem ustvari dodatne stroškovne pritiske in pospešuje inflacijo. Inflacija je lahko v takem primeru dolgotrajna in celo uide izpod nadzora.
Podpredsednik ECB Luis de Guindos se sicer strinja, da so zaposleni na račun rasti cen upravičeni v svojih pričakovanjih glede rasti plač, a obenem meni, da je nujno, da se tej spirali izognemo, saj v le-tej po njegovih besedah ni “zmagovalcev”. “Sindikati bi lahko bili nagnjeni k pretiranim zahtevam za dvige plač. Moramo biti previdni,” je po poročanju STA dejal nekdanji španski finančni minister.
Ciljana finančna pomoč najbolj prizadetim družbenim skupinam je alternativa
Če se po besedah de Guindosa znajdemo v plačno-inflacijski spirali, bo morala ECB dvigniti obrestne mere bolj, kot bi jih sicer. To pa bi posledično pomenilo, da bi se še zaostrili pogoji financiranja in bi zavrli gospodarsko dejavnost. Ciljano finančno pomoč najbolj prizadetim družbenim skupinam, s pomočjo katere države prek fiskalne politike lahko blažijo plačne pritiske, je omenil kot alternativo pretirani rasti plač, katere namen je kompenziranje negativnih učinkov inflacije na življenjski standard.
Že petič zapored je Svet ECB dvignil osrednje obrestne mere v evrskem območju. Skupno jih je od junija lani zvišal za tri odstotne točke, kar pomeni, da je glavna evrska obrestna mera na najvišji ravni po novembru 2008. Za marec napovedujejo nov dvig za 0,5 odstotne točke, nato pa se bo denarna politika prilagodila aktualnim makroekonomskim podatkom.
Preveliki plačni pritiski lahko otežijo optimistične napovedi
V tem trenutku obstaja pričakovanje, da se bo za evrsko gospodarstvo končalo bolje od pričakovanj. Inflacija naj bi se pričela umirjati v teku leta, a bo ta še vedno ostala nad dvema odstotkoma. Okoli šestih odstotkov naj bi dosegla povprečna letna inflacija, v zadnjem trimesečju naj bi bila ta pri okoli 3,5 odstotka. Tak scenarij pa lahko otežijo preveliki plačni pritiski.
Sara Kovač