Ekonomist Masten: Recesiji v letu 2024 se praktično ne moremo izogniti

Datum:

“Zagotovo nismo imeli tako visoke inflacije od konca devetdesetih let, takrat ko smo resno zakorakali v proces prevzemanja evra. Kar se dogaja tukaj, je postopna izguba notranje konkurenčnosti nasproti drugim državam članicam, s katerimi tekmujemo v evroobmočju,” je za Novo24TV pojasnil profesor ekonomije dr. Igor Masten. Po njegovih besedah prej 20 let nismo poznali tega, da bi bila slovenska inflacija toliko odstopala od povprečja EU. “Imamo zaskrbljujoče dogajanje pri mednarodni menjavi, spet nekaj, česar nismo poznali 15 let.”

                   

Ameriški borzni posrednik Peter Schiff je eden redkih ekonomistov, ki je leta 2008 pravilno napovedal finančno krizo in je ob reševanju bančnega sektorja na marčevskem zasedanju ameriške centralne banke opozoril na gospodarsko krizo, ki bo nastala, ko bo inflacija poskočila v nebo, kar bo neizogibno povzročilo devalvacijo dolarja. Napovedal je, da bo balon počil in tudi, kdo bo zaradi tega plačal najvišjo ceno. Ugledni ekonomist Schiff je spregovoril o prihajajoči veliki gospodarski krizi, ki bo po njegovi oceni večja od tiste iz leta 2008. Po njegovih besedah je  bančni sistem kot stolp iz kart, ki se začenja rušiti. Schiff je dejal, da se sedaj dogaja to, da banke ne morejo obvladati velikega gospodarskega upada v kombinaciji z naraščajočo inflacijo. “Torej, če imamo visoko inflacijo in recesijo hkrati, bodo banke propadle,” je povedal Schiff in pojasnil, da ker inflacija razvrednoti denar vseh, ga bodo vsi želeli spraviti iz bank. Seveda, ko želijo ljudje dvigniti svoj denar iz bank, denarja ni, torej je to edini način, da ljudje dobijo svoj denar, da ga banke natisnejo. Toda če ga natisnejo, samo uničijo njegovo vrednost.

V zvezi z usihajočo gospodarsko rastjo v Sloveniji in tujini je profesor ekonomije dr. Igor Masten povedal, da je ta fenomen bolj kot za ZDA omejen na Kitajsko in Evropo. Še posebej na Evropo, kjer se soočamo s situacijo vztrajanja inflacije in zaradi tega stroškovnimi pritiski in negativnimi učinki geostrateške narave, torej  zaradi bližine vojne v Ukrajini, storjenih pa je bilo tudi nekaj napačnih strateških odločitev na področju energetike, ki delajo energijske vire drage. “S tem mislim seveda tudi na določen suboptimalen prehod na obnovljive vire energije, ki se ga gre Nemčija, potem je to enostavno pričakovani rezultat.”

Recesiji se v letu 2024 praktično ne moremo izogniti
Sploh glede konkurenčnosti na področju uvajanja novih tehnologij po besedah Mastena vidimo, da je Evropa malo zastala. “Tako da kljub močnemu trgu delovne sile je praktična gospodarska rast zastala v kompletu. Če sedaj upoštevamo nov geostrateški zaplet v Izraelu, ki lahko destabilizira celotno regijo in je pomemben vir energije za celotno Evropo, lahko rečemo, da se recesiji v letu 2024 praktično ne moremo izogniti.” Recesija nam bo po besedah Mastena prinesla glavne skrbi na področju javnih financ. Torej višje stroški zadolževanja ob usihajoči gospodarski rasti. “To pomeni, da rasti prilivov v proračune držav EU ne bodo take, kot smo je bili vajeni v preteklih letih. So bili pa ti prilivi esencialni za raven trošenja in transferov, predvsem transferov, ki smo se jih navadili po covidni krizi,” je ob tem pojasnil.

Foto: iStock

Ker je Masten omenil zgrešenost energetske politike, so ga povprašali, kakšne cene energentov se nam obetajo. Na ravneh, ki smo jih bili priča lani, bo po mogoče področje plina edini segment, ki bo boljši, sicer pa utegnejo biti cene višje. “Tukaj mislim na elektriko v povprečju. Pri elektriki vemo, da moramo abstrahirati od tistih enormnih skokov, ki smo jih doživeli lansko jesen. Tega seveda ne bo več, v povprečju bodo cene vsekakor visoke za potrošnike,” je pojasnil, ker ne bo ukrepov, ki so bili lani v veljavi in so zmanjševali davčno obremenitev energije. Potrošniki bomo tako morali plačevati višjo končno ceno. “Podobno velja tudi za pogonska goriva. Že omenjeni velik vojaški spopad na Bližnjem vzhodu na začetku praktično kurilne sezone, pomeni višje cene energentov.”

V zvezi z zadolževanjem držav je pojasnil, da če spremljamo, kaj se dogaja s ceno zadolževanja onkraj Atlantika, torej v državi, ki ima načeloma popolno lastno kontrolo nad lastno zakladnico in tiskanjem denarja, donosnosti pa so presegle 4,5 odstotka na desetletno ameriško državno obveznico, bo ameriška zakladnica soočena z izzivom refinanciranja skoraj polovice svojega dolga v naslednjih treh do štirih letih. “Že tam bo problem. Sedaj primerjajte s takim dogajanjem precej držav v Evropi, ki so še bistveno bolj zadolžene in imajo bistveno manj makroekonomskega manevrskega prostora z ravno tako naraščajočimi stroški zadolževanja.” Po njegovih besedah bo zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti dolga, zagotavljanje nemotenega financiranja eden izmed ključnih izzivov ekonomske politike v naslednjih dveh letih.

Pričeti bi morali z gospodarjenjem v proračunu
Na vprašanje, kako bi morala ukrepati Slovenija, da bi težave ublažila, je Masten povedal, da bi enostavno morali pričeti z gospodarjenjem v proračunu. “Vemo, da imamo še vedno odnos, ki bi ga lahko opisal z “ni meja”.” Kot pravi, vidimo to zgolj v številkah, ki se pojavljajo v povezavi s Skladom za obnovo Slovenije po vodni ujmi. “Ker vemo, da smo že dolgo in daleč, da bi se šlo zgolj za obnovo, in če k temu dodamo dejstvo, da smo že pričeli s strukturno zelo slabo situacijo v proračunu, mislim, da je končno treba začeti z gospodarjenjem. Da se res pogleda, katere izdatke potrebujemo za ohranitev gospodarske rasti. Od nje so namreč odvisni tudi prilivi v proračun in izločitev javnofinančnih izdatkov, ki jih ne potrebujemo. Postavljanje prioritet je torej ta trenutek potrebnejše kot kdaj koli prej,” je prepričan.

Slabo makroekonomsko upravljanje
Na vprašanje, če se mu zdi ocena 9 milijard za poplavno obnovo previsoka in kako bo to vplivalo na finančno stanje v državi, je odgovoril, da bo realizem pokazal, da se to nikoli ne bo zgodilo. “Razumem, da želimo prikazovati številke zelo visoke, ker nas to postavlja v boljši položaj pri utemeljevanju črpanja iz EU skladov, ampak to se ne bo zgodilo. Tisto, kar pravim sedaj, je to, da ko enkrat opravimo to fazo, da torej glede na enormne stroške počrpamo čim več, kot je možno, potem mora biti s tovrstnim neresnim presojanjem, kaj naj bi počeli v obnovi, konec, ker mednarodne bonitetne agencije bodo to presojale v okviru njihove presoje in ocenjevanja makroekonomskega upravljanja.” Poudarja, da tovrstno dogajanje enostavno kaže, da makroekonomsko slabo upravljamo.

Če ni volje, znanja ali sploh občutka potrebe, da bi v okviru proračuna tudi zagospodarili, potem sledi dvig davkov
Ker Golobova vlada dviguje davke, je bil Masten povprašan o vlogi davkov. “Enostavna. Že pred soočenjem s stroški po ujmi smo začeli z zelo slabo strukturno pozicijo slovenskega proračuna, in če ni volje, znanja ali sploh občutka potrebe, da bi v okviru proračuna tudi zagospodarili, potem sledi dvig davkov.” Ob tem poudarja, da proračunska omejitev prime slej kot prej ne glede na politično barvo, ki je na oblasti. “V tem trenutku je ta vlada na poziciji zviševanja davkov, to je vse.”

Zagotovo nismo imeli tako visoke inflacije od konca devetdesetih let, ko smo resno zakorakali v proces prevzemanja evra. “Kar se dogaja tukaj, je postopna izguba notranje konkurenčnosti v primerjavi z drugimi državam članicami, s katerimi tekmujemo v evroobmočju. Prej 20 let nismo poznali tega, da bi bila slovenska inflacija v tolikšni meri odstopala od povprečja EU,” je pojasnil. Po njegovih besedah imamo zaskrbljujoče dogajanje pri mednarodni menjavi, spet nekaj, česar nismo poznali 15 let in tako naprej. “Predstavljajte si, da se s tem sooča Evropa proti preostanku sveta, znotraj nje pa so problemi z dvigovanjem inflacije v Sloveniji še toliko hujši in z nekoliko širšimi posledicami,” je zaključil.

N. Ž.

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Afganistanec na nemški nogometni zabavi zabadal ljudi

Včeraj so nemški nogometni navdušenci slavili. A slavje ni...

[Video] Golob živi otroške sanje: Rajši na tekmi v ZDA kot na mirovni konferenci v Švici

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je ob začetku mirovne konference...

Ukrajina in ZDA podpisali desetletni bilateralni varnostni sporazum

Včeraj sta ameriški predsednik Biden in ukrajinski predsednik Zelenski...

Zver: Arbitražno športno sodišče je zavarovalo ženski šport in ženske

Nekdanji minister za šolstvo in šport ter evropski poslanec...