Mojmir Mrak je ekonomist, ki nima rad senzacionalističnih enovrstičnic. Znan je po tem, da svoje ekonomske misli niza premišljeno in umirjeno, pri tem pa pazi, da ni pristranski do katere koli politične strani. Stanje pa je tokrat vendarle tako alarmantno in tako očitno posledica ravnanj Golobove vlade, da si včeraj na RTV Slovenija pri Tanji Starič ni mogel pomagati.
Mrak je izpostavil, da smo proračun načrtovali na podlagi jesenske napovedi 2-odstotne gospodarske rasti za prihodnje leto, za katero pa že zdaj vemo, da bo nižja. Če smo torej že pri 2-odstotni rasti na meji, je jasno, da bomo ob nižji gospodarski rasti zelo hitro čez to mejo. Nato pa se je kot eden prvih ekonomistov v Sloveniji lotil 500-tonskega slona v sobi.
Trošimo več, kot popolnoma utilizirana Slovenija proizvede
Opozoril je, da ima Slovenija polno zaposlenost in da imamo pri polni zaposlenosti načrtovan javnofinančni primanjkljaj, blizu treh odstotkov BDP.
“To ni v redu. To preprosto ni v redu,” je povedal in nadaljeval: “Ni treba biti analitično pameten, da veš, da je to hoja po robu. Predstavljajte si, da zdaj res pride do resnejše gospodarske … ne bom rekel krize – nimamo zaloge, nimaš. Za morebitno krizo bi morali imeti pri 2-odstotni gospodarski rasti – to ni krizna gospodarska rast – proračun bistveno bližje ravnotežju.”
O tej strukturni težavi slovenskega proračuna se namreč doslej še nihče ni zares upal pogovarjati: imamo polno zaposlenost, kar pomeni, da je država praktično 100-odstotno delovno utilizirana, vlada pa kljub temu troši več kot 100 odstotkov te utilizacije.
Božičnica kot kaplja čez rob
Mrak meni, da je božičnica zagotovo tista kaplja čez rob, ki je zmotila Bruselj: “Zakaj jih je zmotila? Na robu si in se potem še spomniš, da boš čez noč uvedel božičnico. To je bila septembra padalska akcija predsednika vlade. Pred tem ni bilo nobenega govora o tem.”
Spomnil je tudi, da je državna sekretarka ministrstva za finance včeraj dejala, da je to zelo slab čas za spreminjanje stvari pred volitvami. Mraku se zdi zanimivo, da to izreče prav državna sekretarka – neizrečeno je najbrž želel povedati “državna sekretarka vlade, ki nekontrolirano zapravlja”.
Kritika subvencioniranja krajšega delovnega časa
Kritiziral je tudi subvencioniranje krajšega delovnega časa in poudaril, da je treba biti pri tem zelo previden, da ne začnemo financirati nečesa, kar se kasneje ne bo spremenilo: “Recimo, če imaš v industriji zelo velike strukturne spremembe in boš financiral nekaj, kar se strukturno tako spreminja, da se povpraševanje ne bo vrnilo, potem je vprašanje, ali je ta instrument pravi.”
Ob tem je dodal, da je jasno, da bo gospodarska zbornica takšen ukrep zagovarjala, tudi če na nekoliko bolj benevolenten način – gre vendarle za interesno združenje, zato je Mrakovo mnenje razumljivo. Še enkrat pa je opozoril, da gre za ukrep kratkoročnega značaja; če so težave strukturne, so verjetno primernejši kakšni drugi instrumenti.
Mrak zavrne primerjave z ZUJF
Pravi, da situacije ni primerno primerjati z letom 2013, kar je želela Staričeva, ob primerjavi z ZUJF-om (Zakonom o uravnoteženju javnih financ), vendarle pa je bilo ocenjeno, da je naša država blizu roba, kar pomeni, da nas bodo nekoliko bolj natančno spremljali: “Ampak če bomo mi stvari opravili kolikor toliko normalno, potem nas bodo zelo verjetno umaknili z radarja. Če pa tega ne bomo naredili, se bo potencialna težava spremenila v dejansko težavo. Takrat lahko pridemo do zadev, kot je recimo presežni primanjkljaj.” Tako je zaključil Mrak.
Videti je bilo, kot da bi hotela Staričeva vnaprej upravičevati varčevanje, ki ga bo morala v prihodnosti na bruseljsko pobudo sprožiti Golobova vlada – kar bi bilo zanjo pred volitvami lahko politična katastrofa. Pri tem pa se pozablja, da smo bili med letoma 2009 in 2012 sredi najhujše finančne krize v zgodovini države, ki je bila posledica tako katastrofalnega ravnanja levih vlad (spomnimo se popolne nesposobnosti ministra za finance Franca Križanica) v tem obdobju kot tudi globalne krize. Golobova “kriza” pa je kriza, ki si jo je Slovenija ustvarila sama. Dejstvo, da – kot pravi Mrak – “ni rezerv” ni posledica mednarodnih razmer, ampak tega, da je Golobova vlada nekontrolirano trošila.
I. K.