“Za resnično dokončanje tranzicije potrebujete pravi neodvisni pravosodni sistem. Kajti edina stvar, ki rešuje družbo, je pravica. Zato ne moremo in ne smemo dopustiti politizacije pravosodja. Ena prvih stvari, ki jih levičarji želijo, je nadzor nad ustavnim sodiščem, vrhovnim sodiščem ali državnim svetom. Tako je vedno,” je glede neuspele tranzicije Slovenije povedal Andrés Pastrana Arango, nekdanji predsednik Kolumbije, župan Bogote in trenutni predsednik Mednarodne zveze sredinskih demokratov (CDI), veliki borec proti avtokraciji in komunizmu Andrés Pastrana Arango.
Andrés Pastrana Arango, ki je na lastni koži izkusil, kako je, ko te ugrabi Medelinski kartel, ki ga je ustanovitelj Pablo Escobar, je na naši televiziji spregovoril o povezavah med preprodajalci mamil, okoljem, politiko in socialističnimi komunističnimi režimi.
Arango je glede organizacije Centrist Democrat International povedal, da je pred nekaj leti prišlo do združitve med krščanskimi demokrati in sredinskimi, desnosredinskimi strankami preostalega sveta. Danes je to največja organizacija strank na svetu (106 različnih strank iz Evrope, Azije, Afrike in Južne Amerike). Konec novembra pa bo ustanovljena ženska in mladinska organizacija. Janez Janša je eden od njenih podpredsednikov, kakor tudi Viktor Orban in Andrej Plenković. Člani so tudi lberto Núñez Feijóo iz Španije, predsednik vlade Zelenortskih otokov Ulisses Correia e Silva, predsednik Ekvadorja, nekdanji predsednik Čila. “Mislimo, da moramo to organizacijo okrepiti, ker je ta prihodnost sveta. Vemo, da imamo populizem v regiji, imamo populizem tukaj, prej ste imeli tukaj komunizem, sedaj imamo socializem in ekstremno leva gibanja v Latinski Ameriki in drugih delih sveta. Menim, da je to zelo pomemben čas za organizacijo,” je poudaril in izpostavil prepričanje, da je na mladih sveta sedanjost in prihodnost. To zavest je po njegovih besedah potrebno vzbuditi pri mladih po vsem svetu. “Poglejte, kaj se dogaja v Evropi in Južni Ameriki. Mladi volijo levico, komunistične, socialistične stranke, ne volijo pa sredinskih, desnosredinskih strank. Zato menim, da moramo pri mladih ustvariti zavest, da morajo sodelovati v politiki. Pri organizaciji potrebujemo tudi politično šolo, da se ustvari voditelje, mladi namreč morajo biti pripravljeni.”
Leva gibanja znajo upravljati z mediji in družabnimi mediji
V nadaljevanju je izpostavil 3 P-današnje politike. Prvi P je populizem. “Vidite lahko, kaj v Južni Ameriki počnejo vsi levičarji, promovirajo socializem 21. stoletja, ki ga je Hugo Chavez začel v Venezueli. Drugi P je “post-resnica”, ki je včasih način, na katerega ta leva gibanja znajo tako dobro upravljati lažne novice. Res vedo, kako upravljati z mediji in družabnimi mediji, zato moramo biti na to pripravljeni. Tretji P je polarizacija.” Zanje je po njegovih besedah najpomembneje polarizirati države, ker v polarizaciji zmagujejo na volitvah. Izpostavil je primer Južne Amerike, kjer imajo socializem 21. stoletja, in ko se je v najbogatejši regiji sveta blago podražilo, je to sovpadalo s prihodom levičarskih strank na oblast. “Lula v Braziliji, Dilma v Braziliji, Kirchnerjeva v Argentini, Bacheleteva v Čilu, Evo Morales v Boliviji, Chavez in Maduro v Venezueli. Vsi ali večina njih je končala v zaporu. Govorili so, da so voditelji ljudi, voditelji revnih v Južni Ameriki. Poglejte, kaj se je zgodilo. Menim, da so bile to najbolj pokvarjene vlade v zgodovini Južne Amerike. Ne vem, zakaj želijo ljudje spet voliti zanje. Menim, da izkoriščajo delitve na desni sredini.”
Populizem je politika lažnih obljub
O populističnih strankah, politikah v Južni Ameriki se govori kot o levičarskih politikah, kar je drugače, kot je mogoče slišati v našem delu sveta. “Sem proti populizmu, ker je populizem politika lažnih obljub. V Venezueli so začeli s Chavezom, ki je prodajal veliko sanj. V Venezueli so začeli prodajati populistične ideje, tako da je sedaj Venezuela najrevnejša država na svetu, čeprav je država z največjimi zalogami nafte na svetu. Ljudje pa tam umirajo zaradi lakote.” Pravi, da je na lastne oči videl fante, stare 6 let, kako pobirajo kosti iz smetnjakov v Caracasu. V usta dajejo piščančjo kost, da imajo v ustih okus po piščancu. “To je njihova hrana za en dan. Mislim, da bo inflacija prihodnje leto 230-odstotna. Ljudje nimajo hrane, služb, denarja, na drugi strani vlada preganja politike, medije, krši človekove pravice, izvaja zločine proti človeštvu, pa se ne zgodi nič,” je povedal kritično in ob tem dodal, da Združeni narodi preiskujejo Madura zaradi zločinov proti človeštvu, Venezuela pa je bila v Ženevi del komisije ZN za človekove pravice.
Maduro je narkodiktator
V nadaljevanju je nekdanji predsednik Kolumbije spregovoril o narkodemokraciji, torej o trgovini z narkotiki, ki v njihovi regiji kupuje vse volitve. “Vedno sem trdil, da Maduro ni diktator, on je narkodiktator, ker je šef enega največjih narkokartelov na svetu, ki mu pravijo Kartel sonc. Člani kartela so denimo nekdanji predsednik parlamenta Diosdado Cabello in večina vojske vključno z ministrom za obrambo.” Tako obstaja pravi sovražnik z veliko denarja in na ta način se lahko financira vsa levičarska gibanja v regiji. “Sedaj v regiji govorimo o stalinističnih režimih. Imamo ga na Kubi. Poglejte, kaj se dogaja v Venezueli in Nikaragvi. Preganjajo duhovnike, škofe, medije, politike, zagovornike človekovih pravic,” je na kratko orisal.
Arango poudarja, da se že vrsto let bori proti drogam. “Pred mnogimi leti sem bil novinar, vodil sem informativno oddajo, in vedno sem poročal o narkokraljih in kartelih. Ugrabil me je eden najhujših mamilarskih kraljev Pablo Escobar. Bil je moj ugrabitelj, s smrtjo mi je grozil leta 1982, ko je bil najbogatejši človek na svetu. Med mojim predsedovanjem je bilo 97 poskusov, da bi me ubili. Moj tast je bil ugrabljen in usmrčen, stric in teta žene sta bila ugrabljena in ubita,” je povedal in dodal, da je navkljub temu ostal v Kolumbiji in se boril proti drogam.
Povedal je, da se je kot predsednik zavzel za Marshallov program za Kolumbijo, s katerim bi se državo rešilo pred drogami. O tem govoril celo z Billom Clintonom. Načrt je bil osredotočen na 4 ali 5 delov. Prvič, na moč vojske, da se bori proti kriminalcem, mamilarskim gospodarjem, mamilarskim preprodajalcem, gverilcem, ki so postali narkogverilci. Drugi, okrepitev institucij, tretji, okrepitev pravosodnega sistema, četrti, socialne naložbe in alternativni razvoj na območjih, kjer so pridelovali koko. V osmih letih so ZDA Kolumbiji dale za to 10 milijard ameriških dolarjev. Leta 1998, ko je postal predsednik, so imeli 180 tisoč hektarjev polj koke, z načrtom se je začelo polja koke uničevati, vlagati v kmete, alternativne razvojne programe. “V dveh letih smo prišli na 90 tisoč hektarjev koke. Naslednik je zapustil mandat s 40 tisoč hektarji koke. Zmagovali smo vojno, na oblast je prišel predsednik Santos, ki je rekel, da bo z gverilci FARC (Revolucionarne oborožene sile Kolumbije) vzpostavil mirovni proces. FARC je najprej zahteval zaustavitev uničenja polj koke.” V prvem letu je tako število polj naraslo iz 40 tisoč na 90 tisoč hektarjev polj, v drugem letu že na 150 tisoč hektarjev. Santos je mandat končal s skoraj 300 tisoč hektarji koke. “Sedaj pravi, da smo izgubili vojno. Seveda, ker se ni boril v vojni, v kateri so zmagovali,” je pojasnil Arango.
Najhujši sovražnik okolja je trgovina z mamili
Zaradi pridelave koke se je po besedah Arange v zadnjih desetih letih uničilo dva milijona hektarjev deževnega gozda. “S posekom za koko smo že na robu Amazonskega pragozda in kot veste ta pragozd proizvede 60 odstotkov kisika na svetu. Laboratoriji, kjer proizvajajo kokain, so blizu rek, ker s pomočjo njih droge ponesejo do morja. Za proizvodnjo droge so potrebni: eter, aceton, klorovo kislino, permanganat, bencin, cement,” je pojasnil in dodal, da vse te kemične spojine končajo nato v rekah in zemlji (milijoni litrov vsako leto pristane v rekah). “Najhujši sovražnik okolja je trgovina z mamili,” je poudaril.
Predsednik Kolumbije prepoveduje uničevanje polj koke
V Kolumbiji je sedaj aktivnih devet mehiških kartelov, FARC in Kartel sonc. Težavo imajo s predsednikom Kolumbije Petrom, ki je nekdanji gverilec iz vrst gverilske skupine M-19. To je bila najel Escobar, da se je ubilo vrhovne sodnike v Kolumbiji. “Preden je bil izvoljen za predsednika, je brata poslal v zapor, da se je ta pogajal z nekdanjimi gverilci, s paravojsko, preprodajalci mamil. Poskuša povedati, da bomo imeli pravi mir v Kolumbiji. A kako kot predsednik države vodiš dialog s kriminalci, preprodajalci drog, mamilarskimi gospodarji,” je kritičen Arango. Ta tudi prepoveduje uničevanje polj koke, ker naj bi bilo to škodljivo za zdravje ljudi. “To ne drži. V naslednjih dveh, treh letih se lahko zgodi, da bomo imeli že blizu 500 tisoč hektarjev koke. Pri tem pa je potrebno zavedanje, da se za vsak hektar koke uniči 1,5 hektarja deževnega gozda.” Petro je celo šel v ZN, pa se ni zgodilo nič. “Zatrdil je, da je za legalizacijo kokaina, ker da je to način, da v Kolumbiji zavlada mir. Ni rekel koke, rastline.”
Levičarji, komunisti, socialisti kradejo volitve
Santos je odšel po besedah Aranga za mirovni sporazum vprašat ljudi na referendumu, ali so ali niso za mirovni proces. Na referendumu so bili ljudje proti, čeprav je rekel, da bo v primeru nestrinjanja popravil mirovni dogovor, sklical še en referendum. Besedo je požrl, šel direktno v parlament, kjer je podkupil poslance. “Imajo toliko denarja, da je zato ogrožena demokracija. Ti ljudje želijo narkodemokracijo. Kupujejo vse, ogromno umazanega denarja vložijo v kampanje, da svoje ljudi spravijo do mesta županov, guvernerjev, senatorjev, poslancev. Zaradi tega je težko tekmovati. Levičarji, komunisti, socialisti kradejo volitve.”
Marca, ko so imeli volitve v parlament in senat, se je v enem tednu za Petra in njegovo skupino, za M-19, pojavilo kar milijon in pol dodatnih glasov. “Ne za mojo stranko ali druge stranke. To je čudno. Mislim, da ne bi našli milijona in pol glasov samo za eno stranko. Vsi novi glasovi na glasovnicah v drugem krogu v Kolumbiji so bili le za Petra. V sredinskih in desnosredinskih strankah smo se združili, imeli smo le enega kandidata,” je povedal in podal prepričanje, da so na volitvah goljufali. “V Peruju, kjer sem bil mednarodni opazovalec, je bil velik problem. Tudi v Hondurasu, poglejte, kaj se tam dogaja. Ena od napak je, da volitve preverjamo pred izvedbo, rezultatov pa nikoli.” Za obrambo demokracije je po njegovo pomembno, da se glede volitev izvede nadzor po volitvah, ne pred.
Edina stvar, ki rešuje družbo, je pravica
Janez Janša je po njegovo pravi demokrat. “Že vrsto let ga poznam kot demokrata,” je dejal. S tremi evropskimi podpredsedniki se bo ta konec tedna sestal na srečanju v Budimpešti. Ker je tranzicija v Sloveniji še ni končana, Arango meni, da v Sloveniji za resnično dokončanje tranzicije potrebujemo pravi neodvisni pravosodni sistem. Kajti edina stvar, ki rešuje družbo, je pravica. “Zato ne moremo in ne smemo dopustiti politizacije pravosodja. Ena prvih stvari, ki jih levičarji želijo, je nadzor nad ustavnim sodiščem, vrhovnim sodiščem ali državnim svetom, vedno. Pravosodnih organov ne smemo uporabljati za preganjanje politikov, kar se dogaja v mnogih državah sveta.” Kot primer je navedel Chaveza v Venezueli, kjer je bila prva stvar, da je prevzel oblast nad volilnim sistemom. Nato je prevzel ustavno sodišče in pravosodje, tožilstvo. Presenečen sem, da po 30-letih nimate neodvisnega sodnega sistema.
V demokraciji je ključna svoboda medijev. “Če želite demokracijo, potrebujete svobodo tiska. V južni Ameriki in Venezueli vlada pritisk na medije, jih prodaja, kupuje, razlasti. Na srečo imajo družabna omrežja, da se lahko sledi resničnim novicam. V Kolumbiji imajo tudi vladno oglaševanje v medijih- način za podkupovanje medijev, mediji tako postanejo provladni. “Morala bi obstajati prepoved vladnega oglaševanja.” Velik razlika je po njegovih besedah med Evropo in njegovim delom sveta, saj nismo živeli pod komunizmom. “Je šest milijonov razseljenih v Venezueli demokracija? Večina voditeljev strank je v zaporih. Temu levica reče demokracija. Vsi časopisi, finančni sistemi, so v rokah vlade in prijateljev vlade. To, čemur vi v Evropi pravite oligarhi. V Venezueli ni možno imeti pravičnih volitev. Najpomembnejša stvar v demokraciji je, da lahko zagotovite poštene volitve. To je edini način, da bodo ljudje zaupali in sploh šli volit,” je zaključil.
Nina Žoher