Franc Gajšek je sinonim za vse zablode in napake slovenske tranzicije. Premeteni podjetnik je v času slovenske samostojnosti izkoristil vse zakonodajne luknje za širitev svojega poslovnega imperija. V Sloveniji je postal najbolj poznan po poslovnih zgodbah podjetij Sonce, Labod, Hotel Lovec in Trgovina Metalka. Vsa našteta podjetja je spravil v stečaj, saj se je s svojo skupino podjetij polastil vsega vrednega premoženja propadlih podjetjih. Njegov plenilski pohod po slovenskem gospodarstvu je dobil zagon med vladavino LDS, brez političnih povezav mu namreč ne bi uspelo zagrešiti toliko gorja in ostati sodno nedotakljiv. Gajšek pa ni uničeval le podjetja, ki si jih je polastil, temveč je na slab glas prišel tudi kot plačnik, saj je “nategnil” številna manjša podjetja s katerimi je poslovno sodeloval. Med drugim so nam ljudje blizu Gajška razkrili, da je ta denar kanaliziral v gradnjo turističnih objektov v Dominikanski Republiki. Vprašanja smo poslali tudi Francu Gajšku, ki nam je posredoval svoj odgovor. Za svoje poslovne težave pa krivi predvsem takratno aktualno levo oblast, FURS in banke. Celotni odgovor si lahko preberete ob koncu članka.
Franc Gajšek je ob koncu osemdesetih let ustanovil kopico podjetij, s katerimi je kasneje prevzemal različna slovenska podjetja, na kar jih je po nekaj časa poslal v stečaj. Večino od njih je preko povezanih oseb potem zopet odkupil. Zraven slovenske razvejane mreže podjetij je vzpostavil tudi mrežo podjetij v tujini. Med drugim jih je vzpostavil v Avstriji, ZDA, Dominikanski republiki in Panami. To je le nekaj držav, kjer si je ustvaril premoženje. V razkrivanju podatkov smo tako opazili, da ima Gajšek uradni naslov prijavljen v Dominikanski republiki. Njegov naslov se glasi Arzobispo Merino 263 v mestu Santo Domingo. Na poslovnem omrežju Linkedin pa se v komentarjih podpisuje Franc Dominikanc. Na tem družabnem omrežju komentira s svojim poslovnim partnerjem, odvetnikom Fabiom Guzmanom, všečkal pa je tudi sliko predsednika uprave dominkanskega sklada, Aidesa Mariana Sanza Lovatona, ki je objavil sliko turističnega kompleksa v Dominikanski republiki. Na spletni strani Aidesa lahko opazite, da so lastniki več golf igrišč, luksuznih nepremičnin in turističnih objektov.
Raziskovanje poslovne poti Gajška po dosegljivih javnih podatkih je videti kot labirint v Versailesu, iz katerega izhod pozna le Gajšek. V svoji poslovni karieri je bil zaslužen za propad mnogih slovenskih podjetij, kjerkoli se je pojavil. Sam se ima za uspešnega poslovneža, ki je veliko slovenskih podjetij “prestrukturiral” oziroma z drugimi besedami, jih poslal v stečaj. Njegovo krovno podjetje predstavlja podjetje Facig. S tem podjetjem se Gajšek promovira na omrežju Linkedin. Ustanovil ga je v Avstriji z originalnim imenom Facing Handelscgesellschaft m.b.h. 30. julija 1991 z dvema zaposlenima. Podjetje so ustanovili Gajšek, Peter Cerar in Borislav Zupanc. Zanimivo je predvsem to, da se v podjetju pojavljajo osebe, ki so bile dlje časa sopotniki na Gajškovi poslovni poti. Tako so se med nadzorniki Faciga znašli Marijan Ostroško, Primož Šoln, Vinko Krizmanič, Matjaž Avšič in Damjan Zajec. Podobna je bila direktorska sestava Faciga. Na vodstvenih položajih so tako bili kot direktorji, predsedniki uprav ali le člani uprave Faciga med drugim so bili Avšič, Zajec, Krizmanič in seveda Gajšek. V preteklosti so tudi odkrili, da naj bi Gajšek podjetje Facig prenesel lastniško na Ciper. V Sloveniji pa naj bi bil povezan s poslovnim omrežjem Bogdana Pušnika, saj na spletnih straneh Metalka trgovine lahko opazite, da je podjetje Medvešek-Pušnik nepremičnine navedeno kot povezano podjetje s koncernom Metalke trgovine.
Gajškova poslovna hobotnica
Podjetniške akrobacije in lastninjenje dolgoletnih paradnih konjev slovenskega gospodarstva mu ne bi uspelo, če ne bi Franc Gajšek ob koncu 80. ih in v začetku 90.ih ustanovil svojih podjetij DRF plus, List in Facig. DRF Plus je Gajšek ustanovil 29. maja 1989. Podjetje se je ukvarjalo s prodajo nepremičnin. Zastopniki DRF plusa so bili Gajšek, Ostroško, Darko Mastnak in Damijan Zajec.
Podjetje List d.o.o., družba za trgovanje na debelo in drobno z mešanim blagom je ustanovil 27. decembra 1989. Izbris podjetja se je zgodila 24. oktobra 2016. Vendar se je lastništvo Lista spreminjalo s bliskovito hitrostjo. Prvega decembra 2014 je v List vstopil s skoraj 17-odstotnim lastniškim deležem podjetje Okli.
To podjetje so leta 2002 ustanovili Borislav Zupanc, Goran Križnar, Luka Tatić in Franc Gajšek. Direktor podjetja je do leta 2019 bil Borislav Zupanc. Po zadnjih podatkih sta mesto direktorja zasedla tako Aleš Erbežnik kot direktor, kot tudi Luka Tatić v vlogi prokurista tega podjetja. Leta 2008 je postal večinski lastnik Lista podjetje Labod z lastniškim deležem več kot 77-odstotna. Leta 2016 pa je prodal večinski delež v Hotel Lovec v stečaju. Med direktorji družbe se pojavljala Gajšek in Matej Lavtar.
Eno ključnih Gajškovih podjetij je predstavljalo tudi podjetje Alga d.o.o. Lastnici družbe sta od 10. januarja 2014 Alenka Gajšek s 93,5-odstotnim deležem in Nejka Bolčič Gajšek s 6,5-odstotnim deležem. Tudi tukaj je Gajšek močno povezan s tranzicijskim dobičkarjem Bogdanom Pušnikom in njegovim finančnim imperijem. Podjetje Alga se je prej imenovalo nič drugače kot Medvešek Pušnik davčno in korporacijsko svetovanje. V raziskovanju po svetovnem spletu pa smo našli tudi podjetje v Panami. Med direktorji pa so zapisani zopet stari znanci Gajškovega omrežja, kot so Krizmanič, Gajšek in nazadnje napisana Metka Favai. Podjetje mu je pomagalo registrirati dominikanska odvetniška pisarna Sucre, Arias in Reyes. Ob koncu članka si lahko ogledate vizualno lastniško sestavo najbolj pomembnih podjetij v Gajškovi poslovni hobotnici.
Borut Jamnik sporno podjetje Sonce proda Gajšku
Podjetje Sonce je razburjalo že dlje časa. Sonce je predstavljalo hčerinsko družbo Stanovanjskega sklada Slovenije, katerega je vodil nekdanji vplivni član gospodarskega omrežja Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Edvard Oven. O nečednosti Ovna se je v preteklosti veliko pisalo, nič drugače se ni dogajalo v podjetju Sonce.
Podjetje so ustanovili leta 1990. Njegova primarna naloga je bila posojanje denarja. A kot se je kasneje izkazalo poročanje v slovenski javnosti, sta predvsem KAD in SOD delovala nelegalno na slovenskem finančnem trgu. Sonce je sprejemalo depozite in dajalo kredite fizičnim in pravnim osebam. Vendar podjetje Sonce ni imelo potrebne licence Banke Slovenije, da bi lahko to izvajalo to dejavnost. Vse to je bilo zapisano tudi v drugem členu zakona o bančništvu.
Po javnih podatkih je večinski delež v Soncu 27. septembra 2002 kupilo podjetje List v lasti Franca Gajška. Manjši delež pa je še kupilo podjetje Grading & co v mesecu novembru. Z nakupom Sonca si je Gajšek po poročanju Financ prizadeval, da bi nadaljeval svoj “modus operandi” tudi v Soncu. Kot se je kasneje izkazalo, je Gajšek spravil Sonce v stečaj. S tem pa naj bi se polastil naložb podjetja. Gajšek je s tem naredil enega prvih in večjih sovražnih prevzemov v Sloveniji. Vprašanja glede prodaje podjetja Sonce smo poslali predsedniku Modre zavarovalnice in enemu najbolj vplivnih poslovnih igralcev v Sloveniji, Borutu Jamniku, a na naša vprašanja ni odgovoril. Jamnik je bil med najbolj odgovornimi, da je družba KAD prodala svoj delež Gajšku.
Tekstilni velikan Labod v rokah Gajška po hitrem postopku uničen, delavci na cesti
V času pred prihajajočo finančno krizo v prejšnjem desetletju sta KAD in SOD v slovenski javnosti predstavila seznam podjetij, iz katerih je država načrtovala svoj lastniški umik. Eno izmed ponudb je predstavljal odkup lastniškega deleža KAD-a in SOD-a iz nekdanjega tekstilnega velikana Jugoslavije, Laboda iz Novega mesta.
Zanimivo je, kdo vse je bil po javnih podatkih zapisan kot glavni zastopnik podjetja Alga d.o.o. Kot direktorji družbe so se pojavljali Franc Gajšek, Marjan Hutaro, Ana Založnik, Irena Balčič, Marijan Ostroško, Darko Mastnak, Primož Šoln in Vinko Krizmanič. Kot nadzorniki Alge so v različnih časovnih obdobjih sedeli Tončka Zupančič, Stane Peče, Vinko Krizmanič, Irena Bolčič, Primož Šoln, Antonija Zupančič, Marijan Ostroško in Franc Gajšek. Imena, ki se pogosto pojavljajo v večini Gajškovih poslovnih zgodb.
Gajšek si želi s Hotelom Lovec polastiti Hotel Slon, a se zaplete v bizarne tožbe z razvpitim stečajnim upraviteljem Branetom Goršetom
Z ustanovitvijo svojih podjetij v zgodnjih devetdesetih letih mu je Gajšku uspelo, da je lahko z lastno podjetniško hobotnico zakril vse sledi. Eno izmed pomembnih poslovnih bitk je Gajšek za prevlado v družbi Hotel Slon in Kompas hoteli Bled. Vstopna točka mu je predstavljalo lastništvo Hotela Lovec na Bledu.
Tako je na eni izmed skupščin Kompas hoteli Bled potekal srdit boj med največjim lastnikom, hotelom Slon in drugim največjim lastnikom, Gajškom. Tranzicijski bogataš ni bil dovzeten, ko je njemu kdo drug očita nezakonito delovanje. Tako se je Gajšek na skupščini leta 2006 odločil, da bo izpodbijal sklepe o prenosu bilančnega dobička družbe iz leta 2007, razdelitev bilančnega dobička iz leta 2005 v vrednosti 73 milijonov tolarjev in o podelitvi razrešnice upravi družbe in nadzornemu svetu. Med drugim pa je tudi trdil, da je uprava KHB storila več prekrškov, s katerimi bi naj družbo oškodovali za 250 tisoč evrov.
Zapletel se je tudi v sodni spor razvpitim stečajnim upraviteljem Branetom Goršetom in z znanem ljubljanskem notarjem Jožetom Sikoškom. Od obeh je zahteval, da mu povrneta 300 tisoč evrov. Kot sta se dogovorila z Goršetom, je ta vsota bila Sikošku, ki bi mu vsoto izročil po končanem postopku izročil. A do tega ni prišlo. Hotel Lovec v stečaju po zadnjih javnih podatkih lastništvo obvladuje podjetje Alga. Le to pa tudi obvladuje podjetje Labod, prav tako v stečaju. Lastništvo Lovca pa so prej obvladovali Trgovina Metalka in podjetje Facig.
Vendar Gajškove poslovne zgodbe še nismo razkrili. Dosje o poslovni poti Franca Gajška je zelo obsežen. V prihodnje bomo predstavili zgodbo o o glavnem Gajškovem podjetju v Sloveniji, Trgovini Metalka. Predstavili bomo nova dejstva, ki so bili dolga leta skriti pred slovensko javnostjo. Pustite se presenetiti.
Odgovor Franca Gajška:
Hvala za poslana vprašanja, iz tajništva so mi jih preposlali pred dobre pol ure pa bom na hitro na njih odgovoril, čeprav tema zahteva precej časa in je predmet raziskovalnega novinarstva, za kar sem se začel dogovarjati s hrvaškimi novinarji, ker naši svinjarij leve opcije niso pripravljeni objavljati, sploh ker ta opcija meni , kot je zdaj spet postalo moderno, nikdar ni bila ‘intimna’.
Poudariti moram, da ste me kot novinar prijetno presenetili, saj običajno objavljajo članke- sploh novinarji leve opcije, preden bi kontaktirali vplete in pridobili relevantno dokumentacijo, ki vsaj v mojem primeru dokazuje povsem nasprotno, kar so do sedaj novinarji pisali.
Mogoče samo par osnovnih info o moji poslovni poti, da si ustvarite ‘big picture’. Prvo podjetje Facig G.m.b.H. sem ustanovil še v časih konkretne Juge na Dunaju v marcu 1987. Ko je bilo mogoče po Markovićevem zakonu o podjetjih ustanavljati podjetja v Jugoslaviji, smo s partnerji ustanovili več podjetij za različne dejavnosti, od List d.o.o. v letu 1989, pa Facig d.o.o. Ljubljana, leta 1991 Facig Ltd Ciper itd. V tistih časih smo se v glavnem ukvarjali z računalniško opremo, s katero sem uspešno zagreznil v 6 mio USD velik posel z Metalka Commerce, zaradi katerega sem imel 15 let problem s kazenskim pregonom.
Vse bi se lahko kvalitetno končalo, če bi NLB(takrat še LB) opravila svoj del posla korektno, pa so z odpiranjem akreditiva zamujali 4 mesece, ruski kupci, ki se jim je z nabavo mudilo, pa so zaradi tega nakup odpovedali- če vas ta zgodba bolj zanima, še vedno hranim cel kup fasciklov dokumentacije, ki dokazuje, kako in od koga sem bil ‘nategnjen’. Ker v Financah še vedno ugibajo o mojem premoženju, sem prvi milijon mark zaslužil 1989, kasneje pa še mnogo več, vendar se pri poslih v Sloveniji nisem ravno kruha najedel. Ne vem, kaj ste vi počeli leta 1989?
Da ne bom predolg, gre za cel kup zgodb-tako z Metalka trgovina, ki mi jo je poslal v stečaj FURS(problem je zopet , da FURS izda odločbo in te blokira, da ne moreš poslovati, potem pa traja od 5 do 8 let, da svoj prav dokažeš na Upravnem ali Vrhovnem sodišču). FURS je v tem primeru izdal odločbo o neupravičenem obračunu DDV in blokiral firmo v 2013. Da smo dokazali njihove nezakonitosti, je trajalo do junija 2019-medtem je bila firma blokirana in maja 2019 šla v stečaj- tudi z ate trditve lahko dobite Odločbe in sodbe.
Podobno se je dogajalo v Labod d.d. in List d.o.o.-vsaka zgodba dokumentirana in za celo knjigo. Mnogi so me obdolževali, da sem prevaral banke, ampak vse slovenske banke so dobile vse plačano , ko sem uredil lizinge s Hypo in iz tega naslova poplačal banke tako v Labod d.d. kot Metalka trgovina d.d. v celoti z obrestmi vred. Za zdaj je najbolje ,da vam odgovorim spodaj po vprašanjih , za več info mi lahko napišete, če bodo kakšne nejasnosti.
Luka Perš