Elon Musk je sporočil, da bo aktiviral satelitsko internetno storitev Starlink v Iranu, potem ko je država med nedavnimi protesti povsem blokirala internet.
Musk je svojo namero najavil, potem ko je tudi ameriška administracija iranskim protestnikom podelila splošno licenco za dostop do spleta.
“Danes smo ukrepali za izboljšanje internetne svobode in prostega pretoka informacij za iransko ljudstvo z izdajo splošne licence, da bi jim zagotovili večji dostop do digitalnih komunikacij, da bi preprečili cenzuro iranske vlade,” je v petek tvitnil državni sekretar Antony Blinken.
“Aktiviramo Starlink …” je odgovoril Musk.
Namestnik finančnega ministra Wally Adeyemo je tudi opozoril, da bo nova poteza ameriške vlade povečala možnosti internetne komunikacije za iransko ljudstvo.
“Ko so pogumni Iranci stopili na ulice, da bi protestirali proti smrti Mahse Amini, je čas, da ZDA podvojijo svojo podporo prostemu pretoku informacij iranskemu ljudstvu,” je dejal Adeyemo v izjavi za Reuters.
“S temi spremembami pomagamo iranskemu ljudstvu, da je bolje opremljeno za boj proti prizadevanjem vlade, da jih nadzoruje in cenzurira,” je dodal.
Starlink, oddelek SpaceX, ki ga vodi Musk, ponuja nizkoorbitalne satelitske internetne storitve ljudem v krajih brez tradicionalnega dostopa do mobilnih telekomunikacij. Musk je pred tem zagotovil podporo s storitvijo Starlink Ukrajini.
Ukrajina je konec februarja objavila, da je prejela prvo pošiljko terminalov Starlink od Muska, potem ko je vladni uradnik iz Ukrajine pozval Muska na Twitterju in napisal: “@elonmusk, medtem ko ti poskušaš kolonizirati Mars – Rusija poskuša okupirati Ukrajino! Medtem ko vaše rakete uspešno pristajajo iz vesolja — ruske rakete napadajo ukrajinsko civilno prebivalstvo! Prosimo vas, da Ukrajini zagotovite postaje Starlink in nagovorite zdrave Ruse, naj vstanejo.”
Musk je odgovoril: “Storitev Starlink je zdaj aktivna v Ukrajini. Več terminalov na poti.”
Nedavni protesti v Iranu so izbruhnili po smrti 22-letne Kurdke Mahse Amini. Umrla je nekaj dni po tem, ko so jo aretirali po obtožbah o neprimernem nošenju hidžaba, tradicionalne islamske naglavne rute, ki jo morajo nositi ženske v Iranu.
Iranski vladni uradniki trdijo, da je Aminijeva umrla zaradi srčnega napada. Njeni družinski člani pa so izjavili, da so jo oblasti preteple do smrti.
Protesti so privedli do aretacij, potem ko so številne ženske v javnosti zažgale svoj hidžab, nekatere pa so si v nasprotovanju z vladnimi ukrepi postrigle lase. V policijskih napadih na protestnike naj bi bilo ubitih najmanj ducat ljudi.
V četrtek je Guardian poročal, da je Iran prekinil internetne komunikacije v delih prestolnice Teheran in v Kurdistanu. Vlada naj bi tudi blokirala aplikacije družbenih medijev, kot sta Instagram in WhatsApp.
BBC News je razkril, da je izpad interneta v veliki meri posledica tega, da največji iranski operater mobilne telefonije ni bil povezan. Iransko podjetje za mobilne komunikacije z več kot 60 milijoni uporabnikov naj bi bilo v središču vladne cenzure.
Andrej Žitnik