Preplavljajo nas levičarske ideje o enakosti. Njihov cilj je bil, da bi morali biti vsi enaki ne glede na svoje talente ali osebne lastnosti. V sodobni družbi se to ne uveljavlja le s tem, da se tako imenovanim prikrajšanim dajejo posebne prednosti, temveč se učinkovito zatirajo tisti z močnimi osebnimi veščinami in visokim intelektom.
Moje lastno vodilo pri temi enakosti in za mnoge druge je bila enaka možnost in enakost pred zakonom. Enakost pred zakonom je vodilno načelo pravne države. Sodobna družba in medijski komentarji so to zamenjali z njeno prvotno osnovo, ki je bila, da je vsaka oseba pred zakonom obravnavana enako. Ta fraza se uporablja v smislu, da sta zakon in njegovo izvajanje najpomembnejša. Običajni simbol prikazuje žensko z mečem pravice, ki ima prevezane oči. Zdi se, da je sodobna raba postala − pravna država je spoštovanje zakona.
Vendar pa spletna stran Enciklopedije Britannica pravi: “Pravna država, mehanizem, postopek, institucija, praksa ali norma, ki podpira enakost vseh državljanov pred zakonom, zagotavlja nearbitrarno obliko vladanja in na splošno preprečuje arbitrarno uporabo oblasti.”
Beseda arbitrarna je pomembna, ker je to običajno stanje v totalitarizmu in avtoritarizmu. V teh režimih lahko diktator ali celo stranka v enopartijski državi deluje zunaj zakona, kadar želi. Starejši bralci vedo, da je to res, in pravzaprav so pravni strokovnjaki pogosto ugotavljali, da je bil v komunističnih državah glavni cilj zakona spodbujanje in napredek socializma.
Žal se je načelo enakosti pred zakonom v zadnjih letih zmanjšalo tudi v demokratičnih državah, deloma zaradi političnega delovanja, deloma zaradi napačnega poudarjanja in deloma zaradi stroškov sodne obravnave, tako da imajo v slednjem primeru prednost tisti z več denarja. V slednjem primeru lahko rečemo, da je ukrepanje proti državi ali državnim organom zaradi slabega upravljanja enostransko, ker je najbogatejši organ država.
Poleg zgoraj navedenega je rast tako imenovanega “pravnega načela” škodljiva za enakost pred zakonom. Pravno načelo je prvotno pomenilo uporabo pravnih metod kot miroljubno alternativo nasilnemu bojevanju. Vendar pa je v zadnjih letih postalo širše in nevarnejše. Vključevalo je uporabo pravnih postopkov za utišanje političnih nasprotnikov ali za prisiljevanje kritikov k molku ali plašnosti. Nedavni izbruh tako imenovanih zakonov o sovražnem govoru je del tega razvoja. Politika je v bistvu konfrontacijska in manipulacija pravnih sistemov za doseganje političnih ciljev z uporabo tehnik sodnih sporov je potencialno nedemokratična.
Jasen rezultat je bil dvig mednarodnih pravnih organizacij kot nadrejenih lokalno izvoljenim skupščinam. Manipulacija teh organov se bo obrnila na njihovo škodo.
Slavni filozof Roger Scruton je dejal, da je pravo v bistvu sistem za reševanje problemov na nenasilen način, z reševanjem sporov ali obravnavo kriminala. Ne sme se uporabljati za povzročanje težav tistim, s katerimi se politično ali družbeno ne strinjamo.
Paziti moramo, da predstavniške demokracije ne nadomestimo z vladavino sodnikov. Uporaba sodišč za razlago in razvoj zakonov je zelo nevarna pot naprej, saj sodniki niso izvoljeni demokratično. Nedavna usmeritev pravnega sistema posledično lahko vodi v zmanjšanje pomena pravne države in vodi v vladavino odvetnikov.
Keith Miles