Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je dan pred stoto obletnico turške sekularne republike nagovoril več sto tisoč privržencev na enem največjih propalestinskih shodov od začetka vojne med Izraelom in Hamasom. Izrael je označil za “vojnega zločinca”, Hamas pa kot “palestinske borce za svobodo”. Evropski tisk je nad njegovim nastopom zgrožen, poznavalci pa pravijo, da je z ostro retoriko želel preusmeriti pozornost s praznovanja stote obletnice republike doma in temeljnih načel, ki ji je ustanovitelj republike zagovarjal.
Turčija je sprva obsodila smrt izraelskih civilistov zaradi Hamasovega divjanja 7. oktobra v južnem Izraelu, v katerem je bilo ubitih 1400 ljudi, vendar je Erdoğan ta teden militantno skupino označil za palestinske “borce za svobodo”. Izrael pa označil za okupatorja. Kritiziral je tudi brezpogojno podporo nekaterih zahodnih držav Izraelu, kar je poželo ostre graje Italije in Izraela, zgrožen pa je tudi evropski tisk.
Za razliko od številnih zaveznic Nata, Evropske unije in nekaterih zalivskih držav Turčija Hamasa ne obravnava kot teroristično organizacijo. Že dolgo gosti njene člane, podpira rešitev dveh držav in je ponudila tudi vlogo pri pogajanjih o izpustitvi talcev, ki jih je Hamas ugrabil med napadom 7. oktobra. Erdoğan je na sobotnem propalestinskem shodu v Istanbulu pred množico ljudi v imenu Gaze, Palestincev in Hamasa dejal, da bo Izrael plačal za svojo agresijo v Gazi in da Hamas ni teroristična organizacija. Prav tako je prisegel, da bo svojo vojsko v temi noči spustil na Zahod, vse v imenu nove bitke med križarji in polmesecem.
#Turkey‘s President says he is ready to face new Crusader-Crescent battle, challenge the West.
He vows to unleash his army in the darkness of the night unannounced.
The huge crowd hails him as the commander while calling for the deployment of Turkish troops to Gaza. pic.twitter.com/AdQ6isnk9j
— Abdullah Bozkurt (@abdbozkurt) October 28, 2023
“Turški predsednik Erdoğan je danes obljubil, da bo Izrael plačal visoko ceno za napad na Gazo, in dejal, da je Izrael obsojen na osamljenost v svetu in bo ostal izoliran tudi v prihodnosti,” je Erdoğanove besede povzel profil na X.
Turkish President Erdogan vowed today that Israel will pay a heavy price for the attack on Gaza, said Israel is condemned to loneliness in the world and will remain isolated in the future. pic.twitter.com/Lqa8u6TnOi
— Abdullah Bozkurt (@abdbozkurt) October 28, 2023
Evropski tisk je zgrožen
Izrael se je na njegove besede odzval z jezo in iz Turčije umaknil vse diplomatske predstavnike. Tudi evropski tisk je zgrožen. “To mora imeti posledice za odnose Nemčije s Turčijo,” pojasnjuje Welt: “Prvi ustrezen odgovor bi bil prekinitev sodelovanja s turško versko oblastjo Diyanet, ki je bilo dogovorjeno v osemdesetih letih, in izgon približno tisoč imamov, ki delajo kot uradniki turške države v mošejah združenja Ditib. Mustafa Kemal Atatürk, ustanovitelj države, si je za Turško republiko želel nič manj kot to, da doseže ‘stopnjo sodobne civilizacije’ in jo celo preseže. Stoletje pozneje Erdoğan postavlja Turčijo ne le zunaj Zahoda, ampak tudi zunaj civiliziranega sveta.”
“Na Erdoğana se ni več mogoče zanesti,” ugotavlja portugalski Visão: “Najprej z Ukrajino in zdaj z Izraelom narašča občutek popolnega nezaupanja glede njegove politične in vojaške naravnanosti. Turčija je za Zahod zelo močna in pomembna država, a Erdoğanu ne gre zaupati. … Postaja vse bolj nezanesljiv. Če bi se sklicevali na 5. člen Severnoatlantske pogodbe, bi se Erdoğan (ne zamenjevati s Turčijo) prvi uprl in zapustil Nato. Nekaterim Turkom ne dovoli, da bi poiskali zatočišče na Švedskem, hkrati pa nudi zatočišče slavnim članom ‘osvobodilnih gibanj’, kot so Hamas, Hezbolah, Islamski džihad in neskončen seznam drugih terorističnih organizacij.”
“Erdoğan vznemirja muslimansko skupnost,” pravi romunska Republica.ro: “Turčija ne bo poslala vojakov v Gazo, ne bo napadla Izraela, toda muslimani vse od Pakistana do Amerike so se zdaj mobilizirali. … Erdoğan se zanaša na transnacionalne, globalne povezave med muslimani. Poskuša prepričati muslimansko prebivalstvo, da se upre proti Zahodu, pa tudi proti zmernim arabskim voditeljem, kot so voditelji Egipta in Jordanije ali celo palestinskih oblasti.”
Erdoğan se oddaluje od temeljnih vrednot Turčije
Politični poznavalci so za nekatere tuje medije povedali, da je Erdoğan želel okrepiti svojo kritiko izraelskega bombardiranja Gaze z namenom zasenčenja nedeljskega praznovanja, ki zaznamuje sekularne korenine Turčije. Erdoğan se je s svojo stranko namreč oddaljil zahodno usmerjenim idealom Ataturka, ki ga večina Turkov spoštuje. Vodje zavezniških nacionalističnih in islamističnih strank – ki so Erdoğanu pomagale zagotoviti zmago na tesnih majskih volitvah – so se udeležili shoda na starem letališču v Istanbulu. Erdoğan je kritiziral opozicijske stranke, ker Netanjahuja niso označile za “terorista” in ker uporabljajo isti izraz za Hamas.
Zgodovina Turčije je tesno povezana z Ataturkom, nacionalističnim voditeljem, ki je dal prednost razvojnim reformam in ločil vero od javnega življenja. Med svojo 15-letno vladavino kot predsednik je ukinil otomanski kalifat, zamenjal arabsko pisavo z latinico in ženskam zagotovil volilno pravico. Še danes je Ataturk globoko čaščen po vsej Turčiji, kar pa moti Erdoğana, ki bi vero očitno ponovno rad združil z državo oziroma javnim življenjem. “Erdoğan želi videti, da Turčija postane država, ki sprejema Erdoğanove vrednote, ki je družbeno konzervativna, ni nujno del Zahoda in ima prav tako, bi rekel, pomembno vlogo za islam od izobraževanja do javne politike,” je dejal Soner Cagaptay, strokovnjak za Turčijo na washingtonskem inštitutu in avtor knjig o Erdoğanu, pišejo tuji mediji.
Kritiki pravijo, da je turški predsednik državo že oddaljil od njenih temeljnih načel. Današnje uradne funkcije se pogosto začnejo z molitvami. Direktorat za verske zadeve ima proračun, ki je večji od proračuna večine drugih ministrstev. Število verskih šol se je povečalo v skladu z Erdoğanovim ciljem ustvariti “pobožno generacijo”. Leta 2020 je Erdoğan nekdanjo bizantinsko cerkev Hagija Sofija, ki je bila z osmansko osvojitvijo Istanbula spremenjena v mošejo, spremenil nazaj v delujočo mošejo. Ataturk je zgradbo preoblikoval v muzej v čast njeni krščanski in muslimanski zapuščini.