“Referendum, zlasti o taki zadevi, kot je članstvo v nekem zavezništvu, v nekem, rekel bom, nesorazmernem zavezništvu, bom takoj povedal, kaj s tem mislim, je zelo resna stvar in malce me moti to /…/ odločanje od danes na jutri, na hitrico, sem in tja. To ni dobro. Nato je zavezništvo, ki ima pomembno vlogo v zgodovini našega kontinenta pa tudi širše, naše države in tudi našega naroda. O tem takole na hitrico z levo roko, to ponavadi ni dobro. Rekel sem nesorazmerno zavezništvo. Glejte, če smo iskreni, mi Natu kakšne posebne vojaške moči, podpore, ne vem, česa, ne dajemo. Oni naj bi nas varovali tudi v primeru nuklearnega konflikta. Napad na katerokoli državo članico NATA, tudi Slovenijo, je jasno in glasno po členu 5. Washingtonske pogodbe napad na vse. Dolžni so nas braniti do konca. Mi pa, če gledam naše oboroževalne zgodbe … Recimo dve bataljonski skupini smo obljubili že pred davnimi leti, ko sem še jaz hodil v Bruselj zagovarjat na NATO membership action plan, to je bilo pred najmanj 20, 25 leti, ne vidim teh dveh bataljonskih skupin nikjer itd.”
Tako je nekdanji ustavni sodnik, veleposlanik in profesor mednarodnega prava ter najmlajši minister v padli vladi Staneta Kavčiča še v času socializma sinoči na Planet TV opozoril, da ideja premierja Roberta Goloba o hitrem referendumu o izstopu iz Nata ni najbolj premišljena. Ocenil je: “O takih stvareh lahko vlada vpraša ljudi, kaj mislijo, ampak odločati mora pa ona. Ne more prenesti odločitve na ljudi, na mamce gor pod Stolom, pa na Pokljuki, pa tako naprej, ker tu gre za res izredno pomembno stvar.”
O odločanju danes in izkušnjah iz preteklosti pa je med drugim povedal: “Bil sem član izvršnega sveta vlade pet let – od leta 67 do leta 72. Takrat smo sprejeli odločitev, poleg drugih – cestni križ in podobno, da gremo na nuklearko, da ne gremo v vlaganje v premogovnike v Bosni, da ne gremo z rusko tehnologijo, ampak gremo na zahodno Westinghouse. To so bile pomembne odločitve. No, in zdaj smo imeli spet to debato in je bilo zanimivo gledati, jaz sem bil takrat za te stvari odgovoren, sem bil v Westinghousu v Ameriki, sem se pogovarjal s Siemensom, ki ga nismo vzeli v igro in tako dalje. Mislite, da kdo kaj vpraša? Mislite, da koga zanima, kako se je ta država odločila za prvo nuklearko? Nikogar. In na ta način s tako malo zgodovinskega spomina, bom spet ponovil to, kar sem že rekel, ne prideš daleč. Zlasti narod, država, kot /smo/ mi, majhni, ki moramo še kako razmisliti o vsaki stvari, ne moremo si dovoliti napak, bi morali biti, kaj naj rečem, resnejši.”
Peter Jančič, Spletni časopis