Na enem od vladnih medijskih portalov se je v nedeljo pojavil zapis, da so volivci vladi Roberta Goloba podelili mandat, da se iz družbe očisti politično nezaželene. Prispevek je bil pravzaprav le odmev izjav predsednika vlade, ki je na RTV javno povedal, da je Tatjani Bobnar naložil čiščenje policije “janšistov”. Spomnil je tudi, da so se skupaj na RTV zavezali očiščenju “janšizma”. O premierjevi nestrpnosti smo povprašali zgodovinarja in političnega komentatorja dr. Staneta Grando. Slednji ob koncu pogovora pravi, da so v trenutni situaciji edina prava rešitev nove volitve.
Z Grando najprej spregovorimo o čiščenju policije, RTV in tudi javne uprave kot take. Spomnimo, ena prvih sprejetih odločitev Golobove vlade je bila sestava seznama ljudi, ki so napredovali ali se zaposlili v javni upravi v času vlade Janeza Janše. Odločitev je nato zaznamovala nadaljevanje njegovega mandata. Začel se je boj proti zakonito podeljenim mandatom na vrhu RTV, pospremljen z valom kadrovskih sprememb širom države.
Čistke politično nezaželenih spominjajo na temnejša obdobja naše zgodovine. Na vprašanje, ali gre za recidiv preteklosti, Granda odgovarja: “Gotovo gre za recidiv preteklosti. Gre za nestrpnost, gre za pojmovanje politične konkurence kot razrednega sovražnika. To je strašljivo, pomeni, da ta človek ni sposoben živeti v demokratični družbi. Ne razume osnove demokracije, da so ljudje različni. Še toliko huje, “Janšizem” simbolizira osamosvojitev Slovenije. Zato so zadeve še toliko hujše. Pomeni, da je on (Golob op. a.) tudi proti osamosvojitvi. Zato ni slučaj, da je bil muzej slovenske osamosvojitve uničen in njegov direktor še danes brez službe.”
Kaj sledi čiščenju “janšistov”?
Na vprašanje, ali je možno, da bo to čiščenje “janšizma” vodilo v še kaj hujšega, Granda odgovarja, da se zgodovina v tem primeru v bistvu ne ponavlja, temveč še vedno teče od leta 1945 naprej. “Samo od časa do časa nekoliko ponikne. Danes ravno je obletnica rojstva Staneta Kavčiča. Tedaj je malo poniknilo, potem pa se spomnimo, da je bil Kavčič odžagan in je prišel na oblast Popit, nato pa je to ponovno izbruhnilo z vso silo na dan. Takrat so tudi uničili tehnično inteligenco. Mislim, da je to problem, da leta 90 oz. 91 nismo uspeli ustvariti popolnega preloma s preteklostjo. Namreč, osamosvajali smo se in je bilo potrebno ponekod popuščati, to pa se nam sedaj maščuje. Drug vidik tega pa je mednarodni. V komunističnih državah je prišlo do mentalne pohabljenosti določenega kroga ljudi,” razlaga zgodovinar.
Ob tem dodaja, da se ta “pohabljenost” očitno deduje. Danes so namreč največji ljubitelji novih obrazov ljudje, ki so bili vzgojeni po letu 80. “To so zelo težki problemi, ki so v vseh komunističnih državah. Poglejmo le, kaj se je zgodilo na Slovaškem. Gre torej za mednarodni problem, ne le problem pri nas. Problem je, da ga gledamo enostransko. Kako se bo rešil, ne vem, je pa grozljivo,” izpostavlja.
Neizpolnjene obljube
Številni menijo, da je sklicevanje na “janšizem” in čiščenje nezaželenih iz Policije in RTV, pravzaprav preusmerjanje pozornosti. Na drugi strani namreč ostajajo neizpolnjene obljube o obsežnih reformah. Najprej zdravstvenega sistema, v katerem bi bilo nujno potrebno odpraviti predolge čakalne vrste in vsem zagotoviti osebnega zdravnika, nato pa drugih področij, ki so nujno potrebne vladne pozornosti. Doslej ni bilo še nobene. Grando zato vprašamo, ali po napovedani rekonstrukciji vlade pričakuje kakšne premike na tem področju. Odgovarja, da upanja ni. “Ni za pričakovati reform od ljudi, ki so ustvarili situacijo, ki zahteva reforme. Potrebno bi bilo pristopiti z novimi ljudmi, novimi znanji, ne more pa nekdo stanja najprej povzročiti, nato pa ga reševati. To enostavno ne gre in nikoli ni šlo,” odgovarja.
Na vprašanje, ali je skrajni čas, da Golob zapusti politično prizorišče, odgovarja: “Mislim, da ni skrajni čas. Mislim, da sploh ne bi smel nikoli priti na ta položaj. Da je nekompetenten, je pravzaprav ugotovil že Drnovšek, ki ga je zelo hitro odslovil, ko je bil Golob državni sekretar. Mislim, da se to podcenjuje […] Spremljal sem ga že tedaj, se mi je zdel silno mlad za tak položaj. Ko sem tedaj o njem spraševal njegove sošolce, so mi povedali, da on mentalno ni primeren za tak položaj. Manjkajo pa mu tudi druge stvari, kot so osnove družboslovne izobrazbe. To je tako, kot da bi dali veterinarja za profesorja na teološko fakulteto. S tem ni rečeno, da je nekdo neumen, ampak enostavno ni primeren in zrel in to je problem. Ni mentalno zrel in nima osnovnega znanja.”
Pred dnevi je vodja opozicije izjavil, da iz trenutne zagonetke najboljši izhod predčasne volite. Granda se strinja.
“Gotovo bi bilo to nujno potrebno. […] To je veliko boljše, kot da bi prišlo do kakšne nove koalicije. Rešitev ni v novih koalicijah, rešitev je v novih volitvah,” zaključi.
Žiga Korsika