“To je naredil Snowden. Kaj lahko naredimo mi?” so se po navedbah Večera o slavnem žvižgaču spraševali novinarji, med drugim tudi Ervin Hladnik Milharčič, domnevno povezan z Udbo. Američan je razkril sporno ozadje spletnega vohunjenja, tako se odgovor na vprašanje zdi kot na pladnju.
V zadnjem času je v javnosti odjeknila novica, da je Edward Snowden ovekovečen na filmskem platnu. Gre za zgodbo o nekdanjem sodelavcu ameriške tajne službe NSA, ki je s svojim razkritjem dokumentov zaupne narave s področja ameriškega elektronskega vohunjenja razburkal svetovno javnost. Iz večerovega portala je razvidno, da je po premierni projekciji že omenjenega filma v mariborskem koloseju sledila debata o njegovi aktualni tematiki. Na omenjenem srečanju je sodeloval tudi novinar Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič, o katerem pa se govori, da je nekoč sodeloval s tajno službo, kar sproža svojevrstne polemike, saj se (še) ni proslavil z dejanji po vzoru ameriškega žvižgača.
Ste morda spregledali: Edward Snowden si želi v zapor
Milharčič igra dvojno igro?
“Kot zasebniki lahko seveda prelepimo svoje elektronske naprave z obliži, kot politična bitja pa bi na primer morali vprašati našo državo, ali nas je sposobna nadzorovati tako, kot ZDA nadzorujejo svoje državljane in ves svet, in če to tudi počne,” je bilo ugotovljeno na srečanju v Mariboru, kot navaja portal vecer.com. Stvar je precej pomenljiva, celo kontroverzna, če jo postavimo v luč nedavnih razkritij časnika Reporter, ki je zapisal, da je bil Ervin Hladnik Milharčič pravzaprav informator nekdanje UDBE.
Zgodbi podobni, vendar različni
Na prvi pogled sta si Snowden in Milharčič podobna, saj naj bi bila oba izpostavljena informacijam zaupne narave in še zlasti razsežnosti svinjarij njunih domnevnih delodajalcev, vendar pa se zdi, da med enim in drugim obstaja gromozanska razlika. Za Američana je namreč znano, da je razkril veliko količino zaupnih podatkov z namenom opozoriti svetovno javnost na kršenje pravic posameznika do zasebnosti, česar pa domnevni sodelavec Udbe nikdar ni storil. Vsaj ni znano, da bi. Če mu je res blizu lik trenutno najslavnejšega žvižgača, bi svoj dvomljivi vtis “nerevolucionarnosti” naknadno lahko popravil in po koncu obdobja starega sistema naposled le razkril informacije, ki bi prikazale razsežnost kršenja človekovih pravic v Jugoslaviji. Tako bi Milharčič ravnal v skladu z revolucionarnim duhom, ki se nagiba k uporu proti krivicam določene konkretne oblasti, ne pa k pasivni kolaboraciji z njo.
Za izdajo zaupnih informacij sledijo ostre sankcije
Znano je, da se Snowden zaveda svojega ravnanja, in da ob morebitni vrnitvi v domovino lahko pričakuje sojenje ter dolgoletno zaporno kazen, kar pa je le senca tega, kar bi doletelo že omenjenega slovenskega novinarja, če bi podobno storil še v času pokojne “Titove kraljevine”, četudi bi mu uspelo pobegniti v tujino. Ve se namreč, da je imela Udba kar dolge lovke, ki so segale celo preko luže, zato bi bili morebitni strahovi ob tovrstnem ravnanju vsekakor upravičeni. Izdajalec bi bil namreč “za nagrado” lahko za nekaj let poslan na “prijetno” počitnikovanje na kamnito riviero Golega otoka, vendar pa so tovrstna komunistična “letovišča” že lep čas zaprta, zato se Milharčič sankcij ne bi smel pretirano bati.
Snowden je heroj, s čim pa se lahko proslavi Milharčič?
Tako bi lahko Milharčič naknadno uredil to, kar mu v preteklosti ni uspelo. Kje je tisti novinarjev vizionarski prevratniški duh, ki bi na Slovenskem morda dokončno prelomil s starimi državnimi strukturami in v naši družbeni stvarnosti odprl novo poglavje? Snowden na nekem mestu pravi: “V dobri veri ne morem dopustiti, da bi ameriška vlada uničila zasebnost, svobodo spleta in osnovne svoboščine ljudi po svetu preko tega obsežnega sistema nadzora, ki ga skrivaj gradi.” Se Milharčič lahko pohvali s podobnimi herojskimi dejanji?
Domen Mezeg