Evropsko sodišče za človekove pravice ESČP je po vprašanjih deportacij in nadzora meja odprlo še eno občutljivo temo. Zaporniško prehrano. Sredi julija je sodišče v Strasbourgu razsodilo proti Švici, ker dvema zaprtima aktivistoma za pravice živali ni zagotovila strogo veganskih obrokov.
V konkretnem primeru ne gre za običajna zapornika z dietnimi zahtevami. Brata, znana po aktivizmu proti mesni industriji, sta sodelovala v protestih proti mesnicam in klavnici. Eden je bil pridržan zaradi vandalizma, drugi pa je pristal na psihiatričnem zdravljenju. Oba sta zahtevala izključno vegansko prehrano, ki naj bi odražala njuno etično prepričanje. Švicarske oblasti so zahtevo zavrnile z utemeljitvijo, da so vegetarijanski obroki povsem zadostni.
Preberite še: Je Golobovo prehransko politiko navdihnila Tina Gaber?
Sodišče pa je zavzelo drugo stališče. Po njegovem mnenju bistvo problema ni v sami hrani, temveč v tem, da država ni ustrezno upoštevala njunih prepričanj. Veganstvo je ESČP opredelilo kot del svobode misli, vesti in vere, ki jo ščiti 9. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Odločitev je naletela na kritike. Nekdanji švicarski državni svetnik Oskar Freysinger, ki je bil pristojen za policijo, pravosodje in zapore, meni, da takšna interpretacija briše mejo med kaznijo in udobjem. Po njegovih besedah zapor ne morem postati prostor, kjer se izpolnjujejo individualne želje zapornikov. Spomnil je, da v času njegovega mandata niso uvajali posebnih jedilnikov. Vsi zaporniki so imeli enako prehrano, brez izjem.
Na drugi strani zagovorniki pravic živali odločitev pozdravljajo. Odvetnik enega od tožnikov, Gaspard Genton, jo je v časniku Le Martin označil kot pomemben korak naprej za priznavanje dostojanstva živali. Sodba po njihovem mnenju potrjuje, da veganstvo ni zgolj prehranska izbira, temveč etično stališče, ki zahteva spoštovanje.
Čeprav ESČP ni uvedlo absolutne pravice do veganskih obrokov, je državam jasno sporočilo, da morajo takšne zahteve zaprtih oseb obravnavati resno. Prav to pa vzbuja nelagodje pri delu politične javnosti, zlasti med suverenistično usmerjenimi politiki.
Francoska evropska poslanka Virginie Joron opozarja, da je s tem odprta “Pandorina skrinjica”. Po njenem mnenju sodišče vse bolj posega v področja, ki naj bi bila v pristojnosti držav, ki ter zahteva prilagajanje tudi v zaporniških razmerah. Ob tem izpostavlja kontrast med prizadevanji za individualne zahteve zapornikov in dejstvom, da se številni državljani zaradi rasti cen hrane soočajo z osnovnimi življenskimi težavami.
Podobno kritičen je tudi Freysinger, ki v odločitvi vidi širši trend. Po njegovem ESČP presega prvotno določene pristojnosti in se postavlja v vlogo moralnega razsodnika, ki posega celo v vsakodnevne vidike, kot je prehrana v zaporih.
T.P.