“Ali dajemo prednost interesom lastne vrste proti tistim pripadnikom drugih vrst? Ravno to je namreč tisto, kar smo belopolti nekoč počeli temnopoltim, nacisti judom, moški ženskam in kar danes ljudje počnemo živalim, kljub temu, da je zahvaljujoč prehranski industriji in drugim industrijam popolnoma preprosto živeti brez živalskih produktov,” se glasi šokanten zapis iz magistrske naloge spremljevalke Roberta Goloba – Tine Gaber. Je mogoče delo predstavljalo smernice vladne prehranske politike? Spomnimo, da je Golob v Evropskem parlamentu “predaval” o tem, da bi morali v imenu podnebnih sprememb jesti manj mesa, ker naj bi tako lahko pomagali našemu planetu in našim zanamcem.
Premier Robert Golob zadnje čase pozornost medijev vzbuja z novo spremljevalko, nekdanjo misico, lobistko in vplivnico na družbenih omrežjih, Tino Gaber. S spremljevalko se je pokazal tudi na državni proslavi na predvečer Prešernovega dne. Mediji so jo celo razglasili za njegovo partnerko. Da naj bi bila skupaj, se je v javnosti govorilo že mesec dni. Golob je uradno poročen in ima tri otroke. Gabrova pa vzbuja pozornost zlasti zaradi svojih prehranskih navad, s katerimi bi lahko vplivala na Golobovo prehransko politiko. Ravno veganstvo je namreč ključna tematika njenega magistrskega dela. Znano je, da gre za zapriseženo veganko, v dotični nalogi pa se je posvetila zlasti diskriminaciji veganov v družbi, mesojedstvo pa celo povezala s seksizmom, rasizmom in antisemitizmom, poroča Domovina.
Gabrova se ne dotakne nobenega mesa, mleka ali medu, skratka ničesar, kar je živalskega izvora. Njena stališča so plod predavanja izpred osmih let. Tedaj so se njene prehranjevalne navade in pogled na svet povsem spremenili: “Otepam se specizma. Zakaj? Vsi mi smo živali, ki na enak način čutimo bolečino, strah, žalost, osamljenost … In vse to, kar dandanes še zmeraj delamo milijardam živih bitij po vsem svetu zaradi dobička, je na žalost dokaz, da morda le nismo najinteligentnejša vrsta na tem planetu.” Kot je znano, ima psa, hkrati pa je tudi botrica prašičku in kozličku. Predvsem pa je velika borka za pravice živali. Potemtakem ne čudi, da je magistrsko delo naslovila Diskriminacija veganov v različnih socialnih okoljih. Opravila ga je pred šestimi leti pod mentorstvom profesorja FDV Draga Kosa (ne gre za razvpitega soimenjaka iz policijsko-obveščevalnih vrst), ki nedeljsko zaprtje trgovin za zaščito družin dojema kot “ideološko pretiravanje”.
V svoji magistrski nalogi pojasnjuje, da smo živali in ljudje eno. Po njenem smo ljudje zgolj vrsta “čutečih živali”. Prav tako se Gabrova poslužuje delitve na “človeške” in “nečloveške” živali. Iz tega v nalogi razvije misel, da mnogi iz prve skupine ravnamo diskriminatorno do druge. Dodaja še, da številni biologi že dolgo časa priznavajo, da znanstveno ene skupine ne gre postavljati nad drugo. Zadeva diši po naravoslovcu Charlesu Darwinu. Prepričana je še, da bi ženske jedle vegansko hrano, vendar jih kulturne norme pri tem ovirajo. Prepričana je, da je veganstvo tesno povezano s spolom, saj naj bi bilo kar 70 odstotkov veganov ženskega spola. “Ker tradicionalne gospodinjske delitve dela še vedno obstajajo, so ženske odgovorne za nakup in porabo hrane v njihovih družinah, s čimer naj bi posledično vplivale na prehranske navade celotne družine. Vendar zaradi hierahične delitve moči v družini temu velikokrat ni tako … Kulturne norme od žensk velikokrat zahtevajo, da užijejo večje količine in več vrst mesa, kot bi ga, če ne bi živele v družinski skupnosti,” se glasi še eden njenih kontroverznih zapisov.
Mesojedci so kot rasisti, antisemiti in seksisti?
Prepričana je, da tudi zato moški nimamo toliko sočutja do živali, ker “moško skrb omejujejo zahteve moške dominance. Moško sočutje do živali je torej omejeno z vidika oblikovanja moškosti v nasprotju z ženskostjo.” Njena definicija mesojedstva se glasi: “Le-tega je moč opredeliti kot silo in moč oz. ko oseba x nekoga spremeni v stvar.” Izraža tudi dvom v zdravnike ter dvomi v piramido zdrave prehrane. Živalski proizvodi naj bi po njenem prinašali celo bolezni. Prav tako je kritična do nekega oglasa kmetijskega ministrstva, ker da poveličuje konzumacijo mesa. Pojasni tudi pojem specizem (diskriminacijo na podlagi vrste). Prepričana je, da je “ločnica, ki smo jo zarisali med pripadniki vrste homo sapiens in drugimi živalmi z moralnega vidika tako pomembna, da se zdi ta koncept tako rekoč zamenljiv s pojmom človeškega šovinizma. Specizem je skovan po vzoru rasizma in seksizma. Rasisti kršijo načelo enakosti, ker pripisujejo večjo težo interesom pripadnikov svoje rase […].”
“Seksisti kršijo načelo enakosti z dajanjem prednosti interesom pripadnikov lastnega spola. Podobno specisti dovoljujejo, da interesi njihove vrste prevladajo nad višjimi interesi pripadnikov drugih vrst.” Specizem sicer primerja s sovraštvom do temnopoltih, Judov in žensk. Izpostavlja tudi diskriminacijo veganov na delovnih mestih, saj naj bi ne mogli dobiti povsod tiste vrste hrane, ki si jo želijo. Pogosto naj bi trpeli zaradi nadlegovanja in težav na delovnih mestih. Nanje naj bi pritiskala množica mesojedcev. Pojasni tudi pojem “veganofobija”. Pod to naj bi spadale tudi šale in opazke na račun veganov ter strastno prehranjevanje z mesom vpričo veganov z namenom žalitve in sramotitve.
Moti jo, da morajo vegani plačevati davke, ki jih država izkorišča za financiranje eksploatacije živali
Prepričana je, da se veganov in njihovih argumentov ne jemlje resno. Pojavljala naj bi se tudi strukturna diskriminacija – vegani naj bi bili primorani uporabljati in izrabljati živali za naloge, ki jih je sicer mogoče opraviti brez tovrstnega početja. Prav tako jo moti, da morajo vegani plačevati davke, ki jih država izkorišča za financiranje eksploatacije živali. Diskriminacija naj bi se dogajala tudi v javni sferi, vzgojno-izobraževalnih ustanovah, bolnišnicah itd.
Domen Mezeg