Evropska unija je pod pritiskom več držav članic v svoji strategiji opustila načrt popolne prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035.
Namesto tega bo obvezna 90-odstotna redukcija emisij ogljikovega dioksida v novih vozilih, pri čemer tudi po letu 2040 ne bo zahteve po stoodstotni prepovedi. To pomeni, da se bodo bencinski in dizelski motorji lahko še naprej proizvajali in prodajali, poroča Jutarnji list.
Nova strategija predvideva tudi petletno podaljšanje uporabe motorjev v hibridih in vozilih z daljšim dosegom, če bodo uporabljali napredna biogoriva, e-goriva ter trajnostne materiale.
Odločitev je rezultat dogovora med Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropske ljudske stranke Manfredom Weberom ter močnega pritiska politikov (med drugim nemškega kanclerja Friedricha Merza) ter še šestih evropskih premierjev (Donalda Tuska (Poljska), Giorgie Meloni (Italija), Roberta Fica (Slovaška), Petra Fiala (Češka), Viktorja Orbána (Madžarska) in Rosena Željazkova (Bolgarija)).
Evropa izgublja dragocen čas v tekmi s Kitajsko
Slednji so opozorili na škodljivost “ideološkega dogmatizma” in zahtevali večjo tehnološko nevtralnost. Weber je poudaril, da kompromis ohranja pot do podnebne nevtralnosti, hkrati pa varuje delovna mesta v avtomobilski industriji.
Kritiki, zagovorniki “zelene norosti”, pa opozarjajo, da gre za popuščanje, ki Evropi jemlje dragocen čas v tekmi s Kitajsko in zmanjšuje ambicije pri razvoju elektromobilnosti, kar po njihovem mnenju ustvarja negotovost namesto jasne usmeritve.
Domen Mezeg