Kljub izjemno povečanemu pritisku ilegalnih migrantov se države članice niso uspele dogovoriti glede t. i. krizne uredbe, ki je del pakta o migracijah in azilu. V Italiji tako za zdaj ne bo ne pomorske blokade ne solidarnostnega prerazporejanja, Slovenija pa tako postaja migrantski žep. Evropa se iz migrantske krize leta 2015 ni naučila nič, levi pol politike še vedno vabi ilegalne migrante na evropsko ozemlje.
Državam članicam EU včeraj spet ni uspelo doseči dogovora o t. i. krizni uredbi. Njen namen je vzpostaviti evropski odziv v primeru masovnega pritiska migrantov na eno od držav članic, kar se trenutno dogaja s sosednjo Italijo, ki je še aprila razglasila izredne razmere. Ker se države niso mogle uskladiti, je Evropski parlament nedavno prekinil pogajanja o dveh drugih predlogih iz pakta, tudi včeraj pa so odšli brez ukrepov. Čeprav španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska in evropska komisarka Ylva Johansson po zasedanju ministrov EU v Bruslju trdita, da bo dogovor dosežen kmalu, a ta kmalu je lahko prepozno. Pritisk migrantov ne pojenja.
Na zasedanju naj bi se zapletlo predvsem zaradi nesoglasij med Nemčijo in Italijo. Berlin je pogajanja doslej blokiral, ker se ni strinjal s tem, da bi lahko države članice, ki bi se soočile z migrantskim pritiskom, znižale standarde njihove oskrbe. Nemčija je zdaj popustila, vendar pa naj se s predlogom po novem ne bi strinjala Italija. Krizna uredba vključuje možnosti odstopanja od drugih pravil iz pakta o migracijah in azilu v primeru, da se katera od članic znajde pod velikim migracijskim pritiskom.
Ali EU čaka, kot je čakala leta 2015?
Že leta 2015 je imela EU dovolj časa, da bi lahko zajezili ilegalne migracije, na primer s pomočjo v državah izvora, kar EU tudi dela, tudi preko skrbniških skladov, kjer se bo državam namenilo 79 mlrd evrov, je o tej problematiki spregovoril evropski poslanec Milan Zver. “Torej skuša se ustvariti pogoje življenja v državah izvora tako, da ljudje ne bi imeli želja priti v EU,” je povedal poslanec. Drug mehanizem zajezitve ilegalnih migracij predstavlja Frontex in varovanje zunanje meje EU. “Neverjetno je, kako počasna je Evropska komisija pri tem. Ne zmore zbrati 10.000 uradnikov s policijskimi pooblastili in opremo, da bi zaustavili tihotapce pri njihovem delu,” je bil kritičen dr. Zver, ki je Evropski komisiji na tem področju namenil negativno oceno.
Slovenija lahko zelo hitro postane migrantski žep, če Italija in Avstrija zapreta meje
Italija bi prav tako morala začeti migrante vračati v države izvora, ker ni pripravljenosti drugih držav, da bi te migrante sprejeli. Zver je prepričan, da je tihotapljenje migrantov dobro organiziran projekt, v katerem sodelujejo tako NVO-ji kot tajne službe. “Ni naključje, da se je novi val migracij zgodil ravno sedaj, ko je Melonijeva pripravljala neko bolj normalno politiko na področju migracij,” je dejal poslanec, ki rešitev ne vidi v tem, koliko bo kdo vzel ilegalnih migrantov, temveč je treba migracije zajeziti. Zunanja meja EU je prepustna in Slovenija lahko zelo hitro postane migrantski žep s temi deset tisoč migranti, če Italija in Avstrija popolnoma zapreta meje.
Vprašati je treba slovensko vlado, ki je podirala ograjo, zakaj je to naredila, zakaj ni postavila vojske na mejo, je bil jasen poslanec. “Mi imamo sedaj opraviti z nezakonitimi migracijami in dejansko se je varnost zmanjšala, zlasti na jugu države, tam od koder prihajajo. Tu bi vlada res morala bolj poskrbeti za ljudi. Nekaterim, ki so v urbanih središčih, ki ne videvajo migrantov, je verjetno vseeno oziroma tega še ne čutijo ilegalnih migracij kot problem. Se pa tudi v Evropski uniji že govori, da se stopnja varnosti znižuje, stopnja kriminala, ki je povezan z nezakonitimi migranti, se povečuje. To so dejstva”.
Anita Gužvič