Evropska unija je 20. oktobra 2025 sprejela zgodovinsko odločitev o popolni prepovedi uvoza ruskega plina, tako prek plinovodov kot v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (UZP/LNG).
Ta ukrep je bil sprejet v okviru pobude REPowerEU, da bi prisilili države, kot sta Madžarska in Slovaška, k iskanju alternativnih virov energije, saj sta se doslej zanašali skoraj izključno na ruski plin. Od 1. januarja 2026 bo prepovedano sklepanje novih pogodb za uvoz ruskega plina, poroča Rzeczpospolita.
Kratkoročne pogodbe, sklenjene pred 17. junijem 2025, morajo biti zaključene do 17. junija 2026, dolgoročne pa najpozneje do januarja 2028. Kljub nasprotovanju nekaterih držav je bila odločitev sprejeta s kvalificirano večino, saj gre za ukrep v okviru trgovinske politike EU, kjer pravica do veta ne velja.
Pomembno vlogo pri sprejetju ukrepa je imela predsedujoča Danska, ki je poudarila, da energetsko neodvisna Evropa pomeni varnejšo in močnejšo Unijo. Avstrija je sprva nasprotovala sankcijam, ker je želela zaščititi interese banke Raiffeisen, ki je po ruski agresiji na Ukrajino ostala dejavna v Rusiji in tam ustvarila velike dobičke.
Prepoved uvoza utekočinjenega plina od 1. januarja 2027
Po pritiskih je Avstrija 18. oktobra vendarle podprla 19. paket sankcij. Novi ukrepi vključujejo tudi prepoved uvoza ruskega LNG že od 1. januarja 2027, leto prej kot sprva načrtovano ter dodatne omejitve za ruske tankerje, kriptovalute, banke in gospodarske cone, ki jih Moskva uporablja za uvoz blaga z dvojno rabo.
Domen Mezeg