Pravijo, da je družba patriarhalna, preveč mačistična. “Danes se mi zdi, da se leva politična agenda spušča predvsem na to, da išče med spoloma enakost, sama pa pravim, da je potrebno med spoloma iskati, da sta enakopravna in enakovredna. Enakost in vrednost sta lepi slovenski besedi. To je tisto, kar moramo spodbujati v družbi in za to tudi dajati priložnost”, je v oddaji Arena izpostavila poslanka Eva Irgl.
Eva Irgl poudarja, da ni feministka. “Nimam feminističnih idej, ne podpiram feminističnih gibanj. Nasprotno. Sem pa zelo za to, da se prostor v družbi uravnoteži. Torej, da se najde ravnovesje med spoloma, ki je nujno in pomembno,” meni poslanka.
V zgodovinskem obdobju je imela emancipacija žensk po besedah Irglove izjemen pomen, saj smo ženske postale ekonomsko, socialno, politično neodvisne oziroma enakopravne moškim. “Danes se mi zdi, da se leva politična agenda spušča predvsem na to, da išče med spoloma enakost, sama pa pravim, da je potrebno med spoloma iskati, da sta enakopravna in enakovredna. Enakost in vrednost sta lepi slovenski besedi. To je tisto, kar moramo spodbujati v družbi in za to tudi dajati priložnost”. Irglova pravi, da nima nič proti temu, če ji moški nameni kompliment. Je pa pomembno, na kakšen način je kompliment izražen. Če gre za energijo seksizma, seksualnosti, nadvlade moškega nad žensko, ta ni primeren. Če pa je izrečen komplement iz srca, da se počuti ženska lepo in vredno v svojem bistvu, potem se s tem samo prida k skupnosti. “Ženska in moški morata sodelovati,” je prepričana. Irglova je povedala, da je na začetku mislila, da če želi uspeti, da mora prevzeti moški način delovanja, da se lahko z njimi kosa. Pa je ugotovila, da ni tako. “Ohranjati je potrebno ženstvenost, pomembno za delovanje politike, tudi v gospodarstvu. Uravnoteženje je ključno,” je prepričana.
Znana slovenska pevka Helena Blagne je v oddaji povedala, da sama nima nič proti feminističnim gibanjem, dokler so ta v mejah zdravega razuma. “Gre za enakopravnost in enake možnosti, ne moremo pa biti enaki. Hvala bogu, da smo različni, ker to nas bogati,” je prepričana. Po besedah Irglove smo danes v sistemu, ki podpira tudi ženske in jim daje priložnosti in možnosti. To lahko vidimo tudi na primeru parlamenta, ki ima večji delež žensk od leta 2014 naprej. Tudi v gospodarstvu so se povečale kvote. “Enako pa velja tudi za lokalni nivo, na začetku namreč ni bilo toliko županj in lokalnih svetnic. Verjetno tudi zaradi 40-odstotne uvedbe tako imenovanih ženskih kvot. To se med seboj povezuje, ne pa razdvaja, ločuje, torej moderni in tradicionalni pristopi. Vedno je v vseh nas nekaj tradicionalizma in tudi modernosti. Če znaš to dobro uravnoteževati, si lahko zelo uspešen v različnih stvareh”, je prepričana.
Ženske, ki vstopajo v politični prostor, so po besedah Irglove na preizkušnji, ko morajo tehtati med kariero in družinskim okoljem. Povedala je, da ji je veliko žensk, ki imajo mlajše otroke, povedalo, da se bojujejo z občutkom krivde, saj niso toliko doma, kot bi želele biti, a družba od njih zahteva, poskušajo biti obenem dobre v poklicu, ki ga opravljajo. “Mislim, da se tukaj že stvari spreminjajo. V politiki in kateri koli drugi stvari, ki jo začneš delati, mora zrasti želja v tebi, potem te pri tem skoraj nihče ne more ustaviti. Če si prisiljen v nekaj, tudi prek ženskih spolnih kvot, potem pa lahko nastane problem. Bolj se moramo poslušati, se zares slišati, in stvari se začnejo potem bolj naravno in hitreje odvijati v pravo smer,” meni.
Voditeljica na RTV Slovenija Valentina Plaskan je med drugim povedala, da jo pri delu ženeta pogum in želja. “Ta spol, ki ga tukaj izpostavljamo, spol je zagotovo ena biološka danost, zaradi tega imamo neke predispozicije, ki nas ženejo ali nas mogoče ustavljajo. Vendarle na koncu nas žene vizija, to pa ni vezano na neko spalno vlogo. Bojim se, da 8. marec v današnjem svetu res izgublja vrednost na način tega, da se pogovarjamo o dnevu žensk, pomagati ženskam. Naj bo to vsak dan,” pravi. Način teh spolnih kvot in podobnega se ji zdi v tem razvitem svetu deplasirano. Zdi se ji, da se ukvarjamo na eni točki s tem, kaj je bilo. “Na koncu niso spolne kvote, ampak je pomembno, kaj lahko damo drug drugemu. Kje smo lahko vredni drug za drugega, kje lahko ustvarimo nekaj več, presežno ne glede na spol.”
Posamezniki, ki kričijo in so glasni pri tem, za kar se borijo, in vzpostavljajo neko izredno stanje, dobijo prostor
Plaskanova je spregovorila tudi o odnosu, ki ga je deležna, odkar je prišla na RTVS. Povedala je, da boli, ko se posameznik spravi nate brez argumentov samo zato, ker si tam in ne kričiš. “Vendarle smo v zadnjem obdobju ugotovili, da tisti posamezniki, ki kričijo in so glasni pri tem, za kar se borijo in vzpostavljajo neko izredno stanje, dobijo prostor. Posamezniki, ki se ukvarjamo s tem, da bi delali, ki želimo delati dobro in ustvarjati, pa se naenkrat soočimo s tem, da si znotraj tropa ljudi, razumem, da imajo svoje razloge, ampak vendarle nikomur nisem nič naredila, iskanju stvari izven konteksta, misinterpretacijam, žaljenju, lažem. To so stvari, ki so nerazumljive. Ne razumeš, zakaj posamezniki ne marajo dejstev, zakaj ne marajo interpretacij, ki so vezane na realna dejstva.”
“Ne ocenjujem ljudi na podlagi spola, ampak kako profesionalni so v tem, kar delajo, kakšno integriteto zagotavljajo instituciji, na katero so izvoljeni. Spoštujejo pravila. To ni vezano na spol. To, ko sedaj ponavljajo, imamo prvo žensko predsednico, prvo predsednico državnega zbora, imeli smo prvo predsednico vlade. Absolutno podpišem, naj bodo samo ženske, če dobro delajo in profesionalno ter če spoštujejo institucijo”, je povedala Irglova. To, kar počneš, je po njenih besedah treba delati odgovorno in profesionalno. To se ji zdi bistvo. Med seboj pa je potrebno tudi sodelovati. “Politika morati delati za skupno dobro”, poudarja in dodaja, da to zanjo nedvomno ni samo floskula.
Sara Kovač