V pogovoru za Gatestone Institute je francoski politolog, raziskovalec in novinar Alexandre del Valle opozoril, da je islamizacija v številnih zahodnoevropskih državah dosegla alarmantno raven. Po njegovem mnenju proces v državah, kot so Belgija, Francija, Združeno kraljestvo, Nemčija, Švedska in Nizozemska, ni več zgolj vprašanje neuspele integracije, temveč aktivne deasimilacije.
Valle izpostavlja tri glavne razsežnosti: demografsko, kulturno in ideološko. Muslimanske skupnosti so dosegle znatno številčno težo, hkrati pa imajo višjo rodnost od avtohtonega prebivalstva. Še pomembnejši je po njegovem mnenju obrat v zadnjih dveh desetletjih: tretja generacija muslimanov se v mnogih primerih namesto nadaljnje asimilacije umika v ločene vzporedne skupnosti.
“Ena od velikih uspehov islamističnih gibanj se zdi v tem, da so prepričala velik del tretje generacije muslimanskih družin, naj prekine z asimilacijo. Mnogi iz te generacije so se začeli bolj vključevati kot njihovi starši ali stari starši. Začeli so prevzemati nekatere kode evropskih družb: svobodo posameznika, svobodo gibanja, ločitev med vero in politiko, včasih celo čustveno in spolno svobodo. Videli ste mlade muslimanke, ki so hodile s kristjani, ateisti ali nemuslimani” je dejal.
Polish patriots hold banners reading “Refugees NOT Welcome” and “STOP Islamization of Europe”
Do you support Poland? 🇵🇱 pic.twitter.com/8ZZrkYRcli
— Casey Krol (@CaseyKrol) July 25, 2026
Uspeh strategije deasimilacije
Eden ključnih uspehov islamističnih gibanj je, da so prepričala del mlajših generacij, naj opustijo postopno vključevanje v evropske družbe. Medtem ko so njihovi starši in stari starši pogosto sprejemali zahodne norme – od individualne svobode do mešanih zakonov –, se zdaj opaža ponoven poudarek na verski identiteti. Islamistični aktivisti to spodbujajo z diskurzom o “islamofobiji”, ki naj bi dokazoval sovražnost zahodne družbe do muslimanov.Del Valle opozarja na paradoks: teroristični napadi (Bataclan, Charlie Hebdo, London, Madrid, Barcelona, Bruselj, Berlin, Nica) sicer sprožijo kritiko islamizma, a islamistični krogi te kritike izkoristijo za utrjevanje občutka žrtve. Posledica je prostovoljna samoizolacija – nošenje hidžaba, endogamne poroke, vzpostavljanje vzporednih norm in zavračanje “dekadentne” zahodne kulture.
“Ta strategija se je izkazala za zelo uspešno. Islamski terorizem povzroča kritiko islamizma. Islamisti nato rečejo, da je ta kritika dokaz, da so žrtve islamofobije. Mlade ljudi, ki so bili asimilirani ali vsaj zainteresirani za vključitev, spodbujajo, naj se prostovoljno umaknejo v izolirano islamsko skupnost. Ta skupnost nato deluje kot protidružba zahodni družbi, ki je dojeta kot škodljiva, dekadentna, “islamofobna” ali “rasistična”. V tem okviru je umik — bodisi nošenje tančice, poroke samo znotraj lastne vere, muslimanska oblačila, ki jih nemuslimani izključujejo iz vsakdanjega življenja, ali vzdržanje od nekaterih demokratičnih dejavnosti — predstavljen kot pogoj preživetja pred domnevno zatirano majhno manjšinsko skupnostjo znotraj velike večine.”
Del Valle svari, da se v Evropi oblikujejo “ekstrateritorialni mini-kalifati”. “To ne pomeni nujno, da bo vsa Evropa postala kalifat, ampak da bodo številna območja morda prenehala biti kulturno evropska. Mnoga večja angleška mesta imajo zdaj muslimanske župane, ki delujejo v prid islamu,” je opozoril. Proces po njegovem mnenju postaja samovzdržen. “Bolj ko narašča število muslimanov, ki jih vpliva islam, bolj se razvija vzorec samoojačanja: poroke samo znotraj skupine, združevanje družin. Pierre Brochand, nekdanji direktor francoske DGSE med letoma 2002 in 2008, je opozoril, da islamsko priseljevanje na koncu postane samo vzdržno,” je dejal.
Temeljni problem izguba lastne identitete
Del Valle svari, da Zahod s svojo brezbrižnostjo in izgubo civilizacijskega samozavedanja omogoča nastanek območij, ki postopoma izgubljajo evropski značaj. Vprašanje islamizacije tako po njegovem mnenju ni le varnostno ali socialno, temveč predvsem vprašanje preživetja evropske kulture in identitete.
Na koncu del Valle kritizira zahodne elite, ki so nacionalne interese omejile zgolj na gospodarske vidike. “Velika napaka zahodnih elit je bila, da so “nacionalne interese” skrčile le na materialne interese. Če se odpoveš obrambi svoje civilizacije, razorožiš svoj narod. Zahod je civilizacija, ki jo deli več etničnih skupin in je v glavnem produkt judeokrščanskih vrednot. Če narod ne pozna svoje identitete, kako se lahko brani?” je zaključil.
Del Valle tako opozarja, da gre za tretji veliki val islamizacije, ki ogroža kulturno in civilizacijsko kontinuiteto Evrope. Vprašanje ni več le integracije migrantov, temveč ohranitve evropske identitete v prihodnjih desetletjih.
T.P.