Ali se bo z lansko barbarsko odločitvijo Golobove vlade, da se ukine nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, sedaj seznanila celotna evropska javnost? Dogajanje v Evropskem parlamentu kaže na to možnost.
Jutri, 14. februarja – ta dan je tudi pepelnica – bo v dopoldanskem času (ob 10.30) na seji parlamentarnega odbora za peticije v Bruslju obravnavana slovenska peticija, ki je bila na Evropski parlament poslana že lani. Sprožila jo je evropska poslanka Romana Tomc skupaj z zgodovinarjem dr. Mitjo Ferencem, da se žrtvam komunističnega nasilja zagotovi pravica do groba in spomina tako kot vsem drugim žrtvam totalitarnih režimov. Golobova vlada je namreč s svojo lansko odločitvijo tako rekoč ponovno simbolno umorila žrtve in njihove svojce, njen odnos do temeljnih civilizacijskih vprašanj pa odseva tudi v odnosu do komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki sicer sodi v neposredno pristojnost vlade. Ker parlamentarni odbor za peticije prejme ogromno peticij in je posledično izbor obravnavanih zelo omejen, je obravnava omenjene peticije vredna še toliko večje pozornosti.
Odgovornost je na strani vlade
Na današnji dopoldanski tiskovni konferenci v prostorih poslanske skupine Evropske ljudske stranke sta Romana Tomc in Mitja Ferenc dan pred napovedano parlamentarno obravnavo pojasnila razloge za lansko vložitev peticije, ki jo je podpisalo okoli dva tisoč ljudi in je med peticijami, ki jih prejme Evropski parlament, ena najbolje podprtih. Vložena je bila že pred poletjem, na obravnavo je torej čakala več kot pol leta. Kot je sporočila Romana Tomc, so lansko ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega režima njeni poslanski kolegi sprejeli z začudenjem. Ferenc pa je pojasnil, da vlada ni prisluhnila argumentom iz protestne izjave in svoje škandalozne odločitve ni preklicala, še vedno pa krši pravico do groba npr. Romom, ki so jih pobili komunisti. Prav tako imajo svojci žrtev še vedno velike težave, medtem ko se nič ne premakne glede pokopa posmrtnih ostankov iz različnih kraških jam, kot je ta pod Macesnovo gorico.
Kot je pojasnila Romana Tomc, se bo postopek po obravnavi peticije v Bruslju spet nadaljeval v Sloveniji. Če bi bila naša država res demokratična, se lanski sklep vlade ne bi zgodil in tudi ta peticija ne bi bila potrebna, je dodala. Ne ve pa, kaj o tem menijo preostali slovenski evropski poslanci, zlasti tisti iz vrst socialistov in liberalcev. K podpori peticiji je povabila tudi predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki pa se apelu ni odzvala. Tako Tomčeva kot Ferenc upata in računata, da ta peticija ne bo zlorabljena v predvolilni kampanji kot ideološka tema. Navsezadnje datum obravnave ni bil odvisen od volje vlagateljev. Ferenc je ob tem spomnil, da je tudi odkritje Hude jame padlo v čas predvolilne kampanje, nato pa se je raziskovanje komunističnih morišč ustavilo za več let. Volje za nek normalen pokop posmrtnih ostankov še vedno ni, zato ostajajo v skladišču. Prav tako je čutiti tudi pomanjkanje volje sosednje Hrvaške, da prevzame posmrtne ostanke pobitih Hrvatov.
Prelomna obravnava slovenskega genocida v Bruslju
Glede odziva evropske javnosti pa si niti Tomc niti Ferenc ne delata utvar, računata pa, da se bo javnost odzvala tako kot v primeru genocida v Srebrenici, ko so svojce žrtev vzeli resno tudi v mednarodnih krogih. Leta 1945 pa je bilo na slovenskih tleh pobitih tudi veliko pripadnikov drugih narodov, zato računajo, da bo Evropa peticijo vzela resno. “Ljudem je bila vzeta pravica do groba in spomina,” je dejal. Zakoni, ki so urejali tovrstna grobišča, so bili sprejeti pozno, zakon o vojnih grobiščih je bil kar šest let v parlamentarni proceduri.
Že dejstvo, da se bo ta tema obravnavala v Evropskem parlamentu, je prelomno, je še spomnila Romana Tomc. Veliko dejanje je bilo opravljeno, sedaj je na potezi vlada. Tako Evropski parlament kot Svet Evrope sta namreč že večkrat obsodila totalitarizme. Ferenc je spomnil, da če vlada vrne dan spomina, s tem ne bo ničesar izgubila, lahko pa zelo veliko pridobi.
Mimogrede, dogajanje v Bruslju sicer poleg avtorja teh vrstic, dveh novinarjev Domovine, novinarke Radia Ognjišče spremlja tudi poslanka DZ Alenka Jeraj, avtor monografije Slovenski razkol ter več dokumentarnih oddaj dr. Jože Možina ter publicist in profesor dr. Boštjan M. Turk.
Gašper Blažič