Evropska komisija je predstavila kratkoročne in srednjeročne ukrepe za krepitev svetovne prehranske varnosti ter za podporo kmetom in potrošnikom v EU v luči naraščajočih cen hrane in vhodnih stroškov, kot so energija in gnojila. Porast svetovnih cen primarnih surovin, ki ga je še pospešila ruska invazija na Ukrajino, znova poudarja potrebo, da kmetijstvo in verige preskrbe s hrano v EU postanejo bolj odporne in trajnostne v skladu s strategijo pravičnega, zdravega in okolju prijaznega prehranskega sistema.
Komisija se je zavezala k sprejetju vseh potrebnih ukrepov, da bo EU kot vodilni ponudnik razvojne in humanitarne pomoči prispevala k svetovni varnosti preskrbe s hrano, zlasti pri državah, ki so v veliki meri odvisni od žita zlasti v Ukrajini, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, ki so v veliki meri odvisni od uvoza žita, pa tudi v Aziji in podsaharski Afriki. Zaradi velike samozadostnosti za številne kmetijske proizvode razpoložljivost hrane v EU trenutno ni ogrožena, je pa kmetijski sektor neto uvoznik določenih proizvodov, na primer krmnih beljakovin. Ta ranljivost skupaj z visokimi vhodnimi stroški, kot so gnojila in fosilna energija, kmetom povzroča proizvodne izzive in tveganje za dvig cen hrane.
Zaradi vojnega stanja v Ukrajini je tudi stanje s preskrbo hrane tam zaskrbljujoče, zato je v namen podpore Komisija pripravila kratkoročne in srednjeročne strategije za zanesljivo preskrbo s hrano, da bi zagotovila, da vložki dosežejo kmetije, kjer je to mogoče, ter da se vzdržujejo transportni in skladiščni prostori, ki Ukrajini omogočajo, da nahrani svoje državljane in sčasoma ponovno pridobi svoje izvozne trge. EU je sprejela program podpore za nujne primere v višini 330 milijonov EUR, s katerim bo Ukrajini zagotovljen dostop do osnovnega blaga in storitev ter zaščita prebivalstva. Pomemben cilj bo tudi rekonstrukcija civilne male infrastrukture, strateško načrtovanje in zagotavljanje energetske varnosti.
“Čeprav se EU sama ne sooča s tveganjem za varnost preskrbe s hrano, bi se morali še vedno ukvarjati z vprašanji cenovne dostopnosti hrane in sprejeti ukrepe, da bi naše kmetijstvo in verige preskrbe s hrano naredili bolj odporne in trajnostne za spopadanje s prihodnjimi krizami,” je dejal izvršni podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis.
EU sredstva namenja tudi v mednarodno pomoč
Komisija bo zagotovila redno spremljanje in analizo cen hrane in negotove preskrbe s hrano in nadaljevanje sodelovanja v mednarodnih in večstranskih telesih za usklajevanje politik, prav tako pa si bo v programu za mednarodno sodelovanje v obdobju 2021 – 2027 prizadevala za razvoj trajnosti prehranskih sistemov s približno 70 partnerskimi državami. EU in njene države članice na vrhu so se vezano za rast prehrane zavezale že v Tokiu decembra 2021, da bodo še naprej obravnavale podhranjenost s podporo v višini 4,3 milijarde EUR, ki vključujejo najmanj 2,5 milijarde EUR iz EU za mednarodno sodelovanje na področju prehrane v obdobju 2021-2024. EU strmi k globalni pospešitvi prehoda prehranskega sistema na trajnost in odpornost, da bi bili na prihodnje krize bolje pripravljeni.
Velika podpora kmetijskemu sektorju
Ker pa je v večji meri zaradi posledic v Ukrajini prizadet kmetijski sektor EU, ki mora izpolniti svojo vlogo globalnega ponudnika hrane, in je še naprej polno vključen v okoljski prehod, je v ta namen Komisija sprejela naslednje ukrepe:
- Paket podpore v višini 500 milijonov EUR, vključno z uporabo krizne rezerve, za podporo proizvajalcem, ki so jih najbolj prizadele resne posledice vojne v Ukrajini.
- Od 16. oktobra 2022 kmetom več predplačil neposrednih plačil ter ukrepov za razvoj podeželja, povezanih s površinami in živalmi.
- Ukrepi tržne varnostne mreže za podporo trgu prašičjega mesa glede na posebej težke razmere v sektorju.
- Izjemno in začasno odstopanje, ki omogoča pridelavo kakršnih koli poljščin za prehrano in krmo na prahi, hkrati pa ohranja polno raven plačila za ozelenitev za kmete. To bo povečalo proizvodne zmogljivosti EU kljub omejeni razpoložljivosti rodovitnih zemljišč.
- Posebna začasna prilagodljivost obstoječim uvoznim zahtevam za živalsko krmo bo prispevala k zmanjšanju pritiska na trg krme.
Komisija je predlagala nov, samostojen začasni krizni okvir, ki zajema tudi kmete, proizvajalce gnojil in ribiški sektor. To omogoča državno pomoč kmetom, ki jih je prizadela znatna povišanja vhodnih stroškov. Cene in zaloge gnojil za kmete bodo spremljali, da se zagotovi, da obeti za letine v EU ne bodo ogroženi. Komisija je predlagala tudi, da države članice mesečno sporočajo podatke o zasebnih zalogah osnovnih surovin za hrano in krmo , da bodo imele pravočasen in natančen pregled njihove razpoložljivosti.
Krepitev odpornosti in trajnosti prehranskih sistemov
Komisija se zaveda pomembnosti trajnosti prehranske oskrbe in z ukrepi želi zagotoviti varnost splošne produktivnosti kmetijstva EU. To pomeni večjo uporabo inovacij, ki prispevajo k trajnostnemu povečanju donosa , kot so natančno kmetovanje, nove genomske tehnike, izboljšano upravljanje hranil, integrirano zatiranje škodljivcev, biološke alternative kemičnim pesticidom itd. Poleg tega pa je izredno pomembno in potrebno, da se poveča odpornost EU z zmanjšanjem odvisnosti evropskega kmetijstva od energije, energetsko intenzivnega uvoza in uvoza krme. In ravno ta odpornost zahteva raznolike uvozne vire in trge z močno večstransko in dvostransko trgovinsko politiko. V prihodnosti bodo raziskave posvečene inovacijam, ki bodo nadomestila uporabo sintetičnih gnoji in s tem prispevale k zelenemu prehodu.
Tanja Brkić