Največja in najstarejša politična skupina v Evropskem parlamentu Evropska ljudska stranka (EPP), Progresivno zavezništvo socialistov in demokratov (S&D) in skupina Prenovimo Evropo (Renew Europe) so šle v oblikovanje “koalicijske pogodbe”, s katero so se dogovorile za sodelovanje. Kot ob tem izpostavlja dolgoletni dopisnik Dela Peter Žerjavič, je skupna platforma “koalicije” EPP, S&D in Renew v EP splošna in nezavezujoča, zaradi česar bo lahko EPP brez težav sodelovala tudi s strankami na desnem polu.
Pisali smo že, da je situacija v Evropskem parlamentu drugačna kot v prejšnjem sklicu. EPP ima namreč “na razpolago alternativno desno večino, če v neuradni proevropski “koaliciji” ne more doseči svojega”. To možnost je EPP po navedbah Petra Žerjaviča že nekajkrat izrabila. “Zato je trenj v navezi s S&D in Renew vse več,” je slednji opozoril v prejšnjem tednu.

Eno od nedavnih glasovanj je sicer nazorno pokazalo, da se zadeve za desno sredino premikajo v pravo smer. Evropski poslanci so namreč šli v podporo preložitve začetka izvajanja lani sprejete uredbe EU o krčenju gozdov. Ob tem pa tudi sprejeli več dopolnil. Poleg Evropske ljudske stranke so proti uveljavitvi glasovale tudi ostale desne stranke (ECR, Patrioti), pa tudi del liberalcev. V zvezi z omenjenim izidom glasovanja se je z zadovoljstvom oglasila evropska poslanka Romana Tomc, ki ne skriva veselja nad tem, da se je z “letošnjimi evropskimi volitvami Evropa nekoliko zasukala v desno”. “To pa je seveda trn v peti socialistov in levice. Ljudje so pokazali, kakšno Evropo si zares želijo,” je ob tem še dodala.
EPP bo lahko brez težav v navezi z desnico uresničevala svoje cilje
V primeru nedavno oblikovane skupne platforme “koalicije” EPP, S&D in Renew v Evropskem parlamentu Žerjavič izpostavlja, da je ta splošna in nezavezujoča. “Je daleč od koalicijskih sporazumov v državah članicah. EPP bo občasno lahko brez težav v navezi z desnico uresničevala svoje cilje.”
Skupna platforma “koalicije” EPP, S&D in Renew v EP je splošna in nezavezujoča. Je daleč od koalicijskih sporazumov v državah članicah. EPP bo občasno lahko brez težav v navezi z desnico uresničevala svoje cilje. pic.twitter.com/RGH3707p4H
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) November 20, 2024
Nedavno sprejet koalicijski dogovor pa bo po navedbah Euronews novi Evropski komisiji omogočil, da bo 1. decembra nastopila z mandatom. V sredo je bil sklenjen dogovor o šestih podpredsednikih Evropske komisije, prižgalo pa se je tudi zeleno luč za imenovanje madžarskega kandidata za evropskega komisarja Oliverja Varhelyija, okrog katerega se je širilo največ polemik. Podpredsedniška mesta bodo tako zasedli: Raffaele Fitto iz vrst Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Henna Virkkunen iz vrst EPP, Teresa Ribera in Roxana Minzatu iz vrst socialistov in demokratov (S&D) ter Kaja Kallas in Stephane Sejourne iz vrst Renew.
“Za skupino EPP je ključno, da Evropska komisija začne delati 1. decembra. Evropa potrebuje stabilnost,” je ob tem po navedbah STA izpostavil vodja EPP Manfred Weber, ki meni, da jim je uspelo doseči uravnotežen dogovor. Politične družine EPP, socialistov in liberalcev bodo po njegovo imele v prihodnji Evropski komisiji pomembno vlogo, vodilno vlogo pa mora imeti tudi Italija. Stranko ECR sicer vodi Italijanska premierka Giorgia Meloni. Zadovoljstvo nad “koalicijskim dogovorom” so izrazili tudi v političnih skupinah S&D in Renew.
Nad razpletom pa niso zadovoljni vsi. Še posebej kritični so v Stranki evropske levice. Po njihovo gre v zadevi za “zakulisni dogovor”, očitna pa naj bi bila tudi kršitev postopka. Nikakor jim ni po godu, da je bil novembra sprejet dogovor, da se bo podpredsednike potrdilo v “paketu” in ne posamično. Razočaranja ne skrivajo niti Domoljubi za Evropo. “To ni nova večina, to je stara večina. To zavezništvo med EPP in S&D je nevzdržno in bo uničilo Evropo,” je za Euronews namreč povedal španski evropski poslanec Hermann Tertsch.
Evropski poslanci bodo o kolegiju glasovali 27. novembra v Strasbourgu, s tem pa se bo tudi zaključil dolgotrajni proces imenovanja Evropske komisije, ki jo bo vnovič vodila Ursula von der Leyen. Kot izpostavlja Žerjavič, lahko celotna Evropska komisija pričakuje podporo ECR Giorgie Meloni.
A. H.