Mladi so prihodnost Evrope. Zato je treba ustvariti pogoje, s katerimi se bodo zagotovili najboljši možni razvoj in najboljše možnosti za dejavno udeležbo na trgu dela in v družbi. Vendar je kriza najbolj prizadela prav mlade, saj se polovica mladih v Evropi počuti potisnjena na rob ter izključena iz pomembne udeležbe v družbenem in gospodarskem življenju. Zato Evropska unija in države članice od leta 2013 izvajajo ambiciozno strategijo za zmanjšanje brezposelnosti mladih. Ker je brezposelnost v vseh državah manjša, kot je bila pred krizo, ne samo zaradi tega programa, ampak tudi zaradi njega, evropska poslanka Romana Tomc meni, da je prav, da se ta program nadaljuje.
Evropska poslanka Romana Tomc je ob obisku delegacije članov Odbora Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve vodila pogovorno omizje na temo izvajanja pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah. V Hiši Evropske unije v Ljubljani so uvodoma obrazložili, kaj pobuda za zaposlovanje mladih sploh je in komu vse je namenjena.
Pobuda za zaposlovanje mladih je bila uvedena leta 2013 kot ciljna podpora mladim do 25. leta starosti v regijah, kjer je leta 2012 brezposelnost mladih presegla 25 %. Pobuda je med glavnimi finančnimi viri EU, ki podpirajo uvedbo shem jamstva za mlade. Do finančnih sredstev iz pobude za zaposlovanje mladih je trenutno upravičenih 20 držav članic. Glede na to, da je brezposelnost še vedno zelo visoka, je Komisija 14. septembra 2016 predlagala povečanje proračunskih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih za 2 milijardi, in sicer s 6,4 milijarde evrov na 8,4 milijarde evrov. Svet EU in Evropski parlament sta soglašala, da se proračunska sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih v obdobju 2017–2020 povečajo za 2,4 milijarde evrov.
Pobuda za zaposlovanje je ukrep za zmanjševanje brezposelnosti
Mladi so visoko med prednostnimi nalogami politike EU. Mladinska politika EU daje poseben poudarek povečanju socialne vključenosti vseh mladih, večji udeležbi vseh mladih v demokratičnem in državljanskem življenju in lažjemu prehodu v odraslost, zlasti pri vključevanju na trg dela. Leta 2013, sredi krize, ki je močno vplivala na zaposlovanje mladih, so se države članice zavezale celovitemu pristopu za zmanjšanje brezposelnosti mladih kot posebnemu in nujnemu cilju. Aprila 2013 je bilo uradno sprejeto Priporočilo o jamstvu za mlade, ki naj bi zagotovilo uspešen prehod mladih na trg dela. Evropska poslanka je na današnji okrogli mizi dejala, da je kljub zavedanju in poročilu računskega sodišča ugotovljeno, da bi bilo ta program mogoče izvajati tudi bolje. “Vendar je dal super rezultate. Brezposelnost je v vseh državah manjša, kot je bila pred krizo, ne samo zaradi tega programa, ampak tudi zaradi njega, zato je prav, da se ta program nadaljuje.” Stopnji brezposelnosti mladih in mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, sta sicer v EU zelo neenakomerni, vendar sta se v večini držav članic zmanjšali. Podpora pa je izključno namenjena mladim, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni oziroma se ne usposabljajo, vključno z mladimi, ki so dalj časa brezposelni ali niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.
Ugotovitve
Zaradi strmega porasta brezposelnosti med mladimi je glavni namen pobude za zaposlovanje mladih omogočiti hitro uporabo financiranja v najbolj prizadetih regijah. Da bi se olajšalo hitro črpanje sredstev, se je za upravičenost odhodkov za projekte v okviru pobude za zaposlovanje mladih upoštevalo obdobje od 1. septembra 2013, za leti 2014 in 2015 pa so bila zagotovljena predčasna proračunska sredstva. Glavni cilj pobude za zaposlovanje mladih in jamstva za mlade je doseči tiste, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, tudi če ne iščejo aktivno zaposlitve. Ocene, ki so doslej na voljo, kažejo, da se države članice spopadajo s težavami pri opredeljevanju tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, in pri ciljnem usmerjanju k njim (zlasti k neaktivnim iskalcem zaposlitve), zaradi česar se morda bolj usmerjajo k tistim mladim brezposelnim, ki so bolj opazni in jih je lažje vključiti. Računsko sodišče je v zadnjem poročilu, ki temelji na reviziji smotrnosti poslovanja v sedmih državah članicah (petih, ki izvajajo pobudo za zaposlovanje mladih), izrazilo velike pomisleke glede opaženih strategij za določitev ciljne populacije pobude za zaposlovanje mladih (”površne in splošne”).
Stališče poslanke Romane Tomc
Pobuda za zaposlovanje mladih je bila vzpostavljena, da bi mladim brezposelnim pomagali z zagotavljanjem finančne podpore za regije, ki se spopadajo z izredno visoko stopnjo brezposelnosti in neaktivnosti mladih. Tako je problem brezposelnosti mladih postal skupna prednostna naloga politike EU, in tako bi moralo tudi ostati. Med državami članicami so pri brezposelnosti mladih velike razlike, zato je to v EU še vedno velik izziv. Tomčeva meni, da so tu nujno potrebna stalna prizadevanja. Ne glede na to, da je reševanje vprašanja brezposelnosti mladih nujna prednostna naloga in da so temu namenjena precejšnja sredstva EU in nacionalna sredstva, je treba poudariti, da prve ocene o izvajanju temeljijo samo na omejenih doslej razpoložljivih informacijah. Zaradi neenakomernega izvajanja pobude za zaposlovanje mladih po državah članicah se je izkazalo, da je postopek spremljanja in vrednotenja zelo zahteven, tako da so dokazani rezultati pobude premalo pregledni. Evropska poslanka obžaluje nedoslednost pri spremljanju, zaradi česar primanjkuje vidnih rezultatov.
Težko je izmeriti uspeh stroškovne učinkovitosti pobude za zaposlovanje mladih
Zato se priporoča, da bi v okviru sistema spremljanja in poročanja poudarili in izboljšali preglednost porabe denarja. Romana Tomc zlasti poziva države članice, naj poskrbijo za nadaljnje spremljanje podatkov, da se bo lahko ocenila dolgoročna trajnost rezultatov. Predlaga tudi, naj se zahteve v zvezi s poročanjem izvajajo tako, da bo vsaka država članica lahko oddala primerljiva, podrobna in utemeljena poročila. Kljub temu pa meni, da je pobuda za zaposlovanje mladih kot gonilna sila sprememb politike začela kazati številne pozitivne vplive v boju proti brezposelnosti mladih, in tako mora tudi ostati. Pobudi za zaposlovanje mladih je uspelo tudi spodbuditi javne organe, da postanejo bolj inovativni in se bolj osredotočijo na zagotavljanje individualiziranih pristopov pri ukrepih za zaposlovanje mladih. Tomčeva še meni, da je še dovolj manevrskega prostora, da bi pobuda dosegla ves svoj potencial.
Prvi podatki o izvajanju
Prvi podatki kažejo, da je kakovost ponudb delovnih mest v okviru pobude za zaposlovanje mladih/jamstva za mlade pogosto vprašljiva. Hkrati se trgi dela tudi nenehno spreminjajo, zaradi česar primanjkuje stabilnih, stalnih delovnih mest. Vzpostaviti je treba minimalne standarde, s katerimi bi določili, kaj je kakovostna ponudba. V skladu s priporočilom računskega sodišča bi morale ponudbe, ki veljajo za kakovostne, vedno ustrezati profilu udeleženca in povpraševanju na trgu dela, samo tako bo mogoče doseči trajnostno vključevanje na trg dela.
Tomčeva tudi meni, da je večstranskost ključnega pomena pri financiranju, kar pomeni, da bi to vprašanje morali celostno reševati z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi kanali financiranja. Ena raven ne bi smela izključevati drugih, saj je decentralizacija ključna za neposredno doseganje in vplivanje na več mladih. Če bo vzpostavljena takšna struktura, bi financiranje moralo biti dostopnejše. Pobuda za zaposlovanje mladih bi morala biti še naprej namenjena temu, da se vsem mladim iz upravičenih regij pomaga pridobiti izkušnja iskanja prve zaposlitve, saj je prav to po navadi najtežje. Pobuda bi morala še naprej težiti k dejavnemu zagotavljanju prehoda v trajno zaposlitev.
Na okrogli mizi je Tomčeva se dejala, da ugotavlja, da je pobuda za zaposlovanje mladih eden od instrumentov, ki se uporabljajo, kadar gospodarstva EU niso uspešna, zato naj se uporablja kot dodatna spodbuda pri doseganju pozitivnega vpliva na ustvarjanje delovnih mest. Pobuda nikakor ne bi smela nadomeščati nacionalnega financiranja in obstoječih nacionalnih ukrepov; prav tako ne bi smela spodkopavati dejstva, da lahko samo močna gospodarska politika ustvari gospodarsko rast. Pobuda bi morala ostati tesno povezana s temeljnimi gospodarskimi načeli in duhom aktivacije trga dela, zato mora biti skladna s potrebami trgov dela. Zaradi tega Romana Tomc predlaga, naj bodo v primeru nacionalnega financiranja in financiranja EU na področju brezposelnosti mladih pričakovanja zastavljeno bolj realistično, cilji pa tako, da bodo dosegljivi. Poleg tega meni in priporoča, naj se sedanji ukrepi in obdobje izvajanja podaljšajo na obdobje po letu 2020.
I. K.