Evropa ima med tremi in petimi leti časa, da se pripravi na to, da bo Kremelj postal resna vojna grožnja državam vzhodnega krila Nata, je opozorila estonska premierka Kaja Kallas za medij The Times.
“Naša obveščevalna služba ocenjuje, da se bo to zgodilo v treh do petih letih, to pa je v veliki meri odvisno od tega, kako bomo enotni, in če bomo ohranili stališče do Ukrajine,” meni odločna predsednica estonske vlade Kaja Kallas.
Kallasova se namreč naslanja na ugotovitve estonske obveščevalne službe VLA, v katerih Rusija obravnava baltske države (Estonijo, Litvo in Latvijo) za najranljivejše države Nata in njene najverjetnejše tarče za napad.
VLA v svojih poročili ocenjuje, da bo največja prioriteta Kremlja po koncu vojne v Ukrajini hitra obnova vojnih moči v ruskem zahodnem krogu pri vzhodnih mejah Nata. Rusija naj bi imela namreč še vedno dovolj moči za vojaško posredovanje v baltskih državah.
V britanskih medijih se širi zaskrbljenost zaradi neuspehov ukrajinske vojske na fronti, zato se v državah članicah zveze Nato širi zaskrbljenost zaradi ruske grožnje. Estonija zato zahteva od zahodnih zaveznikov, da vojaško pomoč Ukrajini podvojijo v upanju na odločilen udarec ruskim teritorialnim težnjam v letih, ki prihajajo.
C. Š.